POZOR: STRANICA ZAENKRAT ŠE NI KOMPATIBILNA S PAMETNIMI TELEFONI.
BERITE VSEBINO NA RAČUNALNIKU.
BERITE VSEBINO NA RAČUNALNIKU.
POZOR: STRANICA ZAENKRAT ŠE NI KOMPATIBILNA S PAMETNIMI TELEFONI.
BERITE VSEBINO NA RAČUNALNIKU.
BERITE VSEBINO NA RAČUNALNIKU.
Plemenitnje ali plenjenje slovenskih vlagateljev?
VELIKA VEČINA (99%) TISTIH KI BOSTE TRGOVALI NA KRATEK ČAS BOSTE IZBUGILI DENAR VENDAR BOSTE S SVOJIM DENARJEM OBOGATILI GOLJUFE.
VSI TISTI KI BOSTE PRAVILNO VLOŽILI DENAR ZA 15 LET IN DALJ BOSTE OBOGATELI, VENDAR ZA FINANČNO INDUSTRIJO ZARADI NIZKIH STROŠKOV NE BO OSTALO DOSTI.
ODLOČITEV JE VAŠA: BOSTE SAMODICIPLINIRANO VLAGALI ALI SE BOSTE PREPUSTILI IMPULZOM ???
FINANČNA INDUSTRIJA BO NAREDILA VSE DA V VAS PREBUDI IMPULZE IGER NA SREČO: OD VAŠIH IMPULZOV ONI NAMREČ ŽIVIJO.
Moder vlagatelj se ne sme odzivati na hrup, ki ga namerno ustvarja finančna industrija pač pa se mora obnašati tako kot junak Iliade Odisej ki se je dal privezati na jambor da bi se izognil uničenju. Lahko je poslušal privlačne pesmi siren vendar ni skočil v morje in utonil ker je pred tem ukazal posadki naj si z voskom zamaši ušesa - njega pa naj kljub njegovim protestom in joku pustijo privezanega na jambor.
Sirene antičnega sveta danes predstavljajo finančni »svetovalci« ki vam obljubljajo nemogoče zato da bi se polastili vašega kapitala:
https://live.staticflickr.com/65535/53169655673_51ed98b12b_b.jpg
https://www.linkedin.com/pulse/why-you-should-like-ulysses-stay-invested-during-times-robert-gardner
Zadnja posodobitev: 9. maja 2024 (posodabljanje bo končano okrog 30. maja 2024) email: [email protected]
A. POVZETEK
B. UVOD
C. PRAKTIČNI DEL
Način delovanja slovenskih finančnih institucij
Primerjava donosov med slovenskimi aktivno vodenimi skladi in povprečjem
Kako se otresemo slovenskih pijavk
Idealen" portfelj
Pogostost vlaganja
Kako si sami ustvarimo rento z najvišjimi donosi
D. TEORETIČNI DEL
Finančni trgi
Zgodovina
Finančne institucije
Finančni instrumenti
Obveznice
Delnice
Vzajemni skladi
- Aktivni
- Pasivni
ETFi
Naložbena Življenska Zavarovanja
Vlaganje v družbeno odgovorna podjetja
Prebiranje finančnih novic
Preučevanje podjetij v katera vlagate
Uporaba algoritmov umetne inteligence (AI)
Takoimenovane “prednosti” krovnih skladov
Vlaganje v delnice z visokimi dividendnimi donosi
Obdavčitev v Sloveniji
Pomen Domicila
Prijava trgovalnega računa v tujini
Dedovanje akumulacijskih ETFov v Sloveniji
Tečaji finančnega opismenjevanja
Zgodovinski donosi
Vlaganje v neameriške delnice
Rebalansiranje portfelja
Časovno kalkuliranje trga (market timing)
Kaj vpliva na vrednost delnic
Vpliv stroškov
Kakšna je razlika med vlaganjem v EU in ZDA?
Kriptovalute
Žlahtne kovine
Vlaganje v nepremičnine
Trgovanje na kratek rok (trading)
Kaj se zgodi če gre broker v stečaj?
Kaj bi se zgodilo če bi bil ves kapital vložen samo v pasivne sklade?
Robert Rolih in njegovi tečaji
Luka Gubo in njegovi tečaji
Kadar kontaktirate uslužbence finančnih institucij
Koliko bi imeli danes če bi poslušali Warrena Buffetta in vse premoženje vlagali v indeksni sklad SP500?
Zaključek
E. NADALJNI ŠTUDIJ
F. VIRI, donosnost skladov
G. VIRI, ostalo
H. STIK Z BRALCI, ODGOVORI NA VAŠA VPRAŠANJA
A. POVZETEK:
1. Investirati začnite čimprej (№1) da omogočite čudežu obrestno obrestnega dobička delo v vašo korist - najboljši trenutek je bil včeraj. Zavedajte pa se da je največji sovražnik obrestno obrestnega dobička obrestno obrestni strošek "plemeniteljev" premoženja (№2).
2. Vlagajte v pasivne sklade, zlasti delniške; ko pa ste starejši lahko tudi v obvezniške. Individualne delnice so tvegane naložbe, individualne obveznice pa niso likvidne pred iztekom pogodbe.
3. Izogibajte se ponudbi Slovenskih finančnih institucij: prav vse Vam bodo zaračunavale enormne provizije za aktivno vodene in katastrofalno neuspešne sklade. V Sloveniji se trenutno vlaga tako kot se je v ZDA pred pol stoletja in prej: takrat je ameriška finančna industrija zaslužila ogromno na račun nekoč finančno nepismenih ameriških vlagateljev. Otresite se slovenskih pijavk:
a. Namesto aktivno vodenih slovenskih skladov kupujte pasivne ameriške ETFe.
b. Če je le možno uporabljajte online posrednike ki za posredovanje v povprečju računajo 0.1%.
c. Ne kupujte “modrih” pokojnim pri Iliriki, skladov življenskega cikla Modre Zavarovalnice, naložbenih zavarovanj pri
Finančni Hiši, ali pokojninskih zavarovanj sklada obrtnikov in podjetnikov (SOP). Po nepotrebnem boste plačevali
astronomske stroške.
4. Investirajte v pasivne ETFe ki reinvestirajo dividende: na ta način se boste izognili FURS-ovem 25% davku na dividende. Sklade držite vsaj 15 let in en dan: na ta način se boste izognili davku na kapitalske dobičke.
5. Seznam pasivnih ETFov ki so skladni z Evropsko zakonodajo (imajo oznako UCITS) in ki reinvestirajo dividende najdete tukaj:
https://www.justetf.com/en/find-etf.html?groupField=index&distributionPolicy=distributionPolicy-accumulating&ls=any
6. Finančnim “svetovalcem” odklonite kakršnokoli pomoč. Nikoli ne bodo delali v vašo korist ampak vedno le v korist firme ki jim daje službo. Trudili se bodo da vas preusmerijo iz poceni finančnih instrumentov na ponudbo njihove hiše z višjimi stroški: za to so plačani in izšolani. Vi niste pomembni, vi ste samo izvor zaslužka.
7. Zavedajte se da so gibanja delniških tečajev na kratek rok (10 let in manj) naključna in zavisijo izključno od ponudbe in povpraševanja izobraženih in tudi neizobraženih vlagateljev. Zato algoritmi ki naj bi napovedovali gibanja tečajev ne obstajajo. Obstaja pa armada goljufov ki bi Vam ta neobstoječi produkt zelo rada prodala (№3).
Gibanje tečajev si najlažje ponazorimo z gibanjem psa na zelo dolgem povodcu. Če vlagamo na dolgi rok (15 let in več) vemo kje bomo pot začeli in kje končali, nimamo pa pojma kam bo pes med potjo zavijal.
8. Ne spremljajte finančnih novic ki so popolna izguba časa. Kar se je zgodilo danes je brezpredmetno: vsaka novica se v par sekundah inkorporira v vrednost finančnih instrumentov. Edino kar bi bilo uporabno je to da bi vi – in nihče drug – vedeli kaj se bo zgodilo v prihodnosti in tudi kako bodo ljudje takrat čustveno reagirali na prav te novice. Za kaj takega pa bi rabili povezavo z bogom, ne s finančnimi novicami. Če slovenski finančni “strokovnjaki” ki pišejo borzne komentarje sami ne dosegajo povprečja, zakaj menite da bo branje njihovih nebuloz koristilo Vam?
9. Ko se odločite v kateri pasivni ETF boste vlagali vlagajte vanj kadarkoli morete. Če imaste reden dotok denarja vlagajte isto količino v rednih intervalih (cost averaging). Ne ugibajte kaj se bo zgodilo: ne čakajte na vrhove da bi prodali ali padce da bi kupili. Edina izjema so tisti katerim bog redno sporoča gibanja tečajev za vsaj 10 let vnaprej. Kadar se poslužujete sistema “cost averaging”, kupujete večje število ETFof ko so cenejsi, in manjše ko so dražji.
Če upoštevamo podatke zadnjih 50. let vidimo da so malenkostno višje donose imeli tisti ki so vlagali denar enkrat letno na začetku leta v primerjavi z onimi ki so vlagali vsak mesec ali vsake tri mesece (№26)
Res je da pri prehodih med podskladi krovnega sklada ne boste plačali davkov, vendar od teh prehodov koristi ne bo. To pa zato ker nihče ne ve kateri podskladi bodo v bodoče bolj uspešni. Prehodi med podskladi krovnega sklada so le marketinška poteza brez vrednosti.
10. Če pride do padca na svetovnih borzah ne bežite pač pa še naprej vlagajte saj dobivate delnice s popustom.
11. Zavedajte se da v svetu investiranja ne veljajo isti principi kot drugod: v investiranju je namreč neaktivnost vrlina. Če želite imeti na stara leta denar mora biti investiranje tako razburljivo kot je sušenje barve (№4). To pa zato ker so gibanja tečajev na kratek čas (10 let ali manj) povsem nepredvidljiva in naključna. Nihče, še najmanj pa Vaš finančni "svetovalec", ne ve kaj se bo dogajalo jutri niti v naslednjih par letih. Če bi to vedel bi zelo hitro postal najbogatejši zemljan in se ne bi ukvarjal z Vami. Edino kar imamo je precej velika verjetnost da se bodo vrednosti delnic še naprej gibale podobno kot se gibljejo od ustanovitve prve borze leta 1602. To pa pomeni da bodo velika draga Ameriška podjetja letno dajala v povprečju 10%, mala poceni podjetja 14%, letna inflacija pa bo na dolgi rok med 2 in 3%. (Podjetja izven ZDA so v zadnjih 100. letih imela za približno 2% manjše letne donose !!!)
Najboljši dokaz da je v investiranju nekativnost vrlina sta:
- študija borzne hiše Fidelity ki je razkrila da so najvišje donose imeli prav tisti vlagatelji ki niso bili aktivni: ti ki so
pozabili da imajo borzni račun in zlasti tisti ki so umrli (№5, №6).
- rezultati stave Warrena Buffeta ki je primerjal donose najbolj aktivnih Hedge skladov s povprečnimi donosi 500
največjih ameriških podjetij. Po 10. letih so imeli superaktivni Hedgi 3.88 krat manjše donose kot pasivni sklad
SP500. Prav ste prebrali: Hedgi so narasli 22%, SP500 pa 85.4%. (№7)
12. Zavedajte se da finančni "eksperti" ne znajo vnaprej izbrati uspešnejših delnic ali industrijskih panog. Prav tako ne znajo napovedati kako se bodo gibali finančni trgi in obrestne mere. Ne plačujte jim odirajočih provizij za blefiranje. V svetu investiranja namreč dobite to česar ne plačate. Manj ko boste plačali "svetovalcem", več bo ostalo za Vas.
13. Zavedajte se da vlagate v podjetja le takrat ko kupite delnice na prvi javni ponudbi (IPO: initial public offering). Skladi skladno s pravili upravljanja ne smejo kupovati delnic ki (še) ne kotirajo na borzi tako da lahko kupijo delnice podjetja šele po izvedeni prvi javni ponudbi. Velika večina trgovanja (99.9%) se dogaja na sekundarnem trgu: na borzi med kupci in prodajalci delnic in ne med kupci delnic in podjetji ki s prodajo delnic financirajo svoje poslovanje. Kupovanje skladov zelenih podjetij je zato nesmisel saj družbeno odgovorna podjetja od vaših nakupov ne bodo imela (skoraj) nič.
14. Letni stroški na prvi pogled izgledajo veliko manjši od davkov: povprečni letni (upravljalski) stroški v Sloveniji znašajo 2.5%, davki na kapitalski dobiček v prvih petih letih pa “kar” 25%.
Davki na kapitalski dobiček v prvih petih letih nikakor niso 10 krat večji od upravljalskih stroškov. Davek se plača samo na razliko med nakupno in prodajno ceno če sklad prodamo pred iztekom 15. let. Letni stroški pa se nasprotno plačujejo konstantno in znašajo 2.5% celotne investirane vsote: to pomeni da pri 10% rasti znašajo 25% profita, pri 5% rasti 50% profita, pri 2.5% rasti 100% profita. Tudi kadar je sklad v minusu boste plačevali finančnim “strokovnjakom” 2.5% celotne vrednosti portfelja in to vsako leto.
Zgornje številke veljajo samo za prvo leto, kasneje se delež dobička ki ga morate plačati upravljalcem veča iz leta v leto zaradi čudeža obrestno obrestnega stroška. Po 40. letih vlaganja Vam bodo pri povprečnih upraviteljskih stroških slovenski "plemenitelji" pobrali približno 70% celotne vrednosti portfelja, pasivni ETFi kjer "plemeniteljev" ni pa 10 krat manj - torej 7%. (№19)
Kadar Vas borzni posrednik pokliče in razveseli z “izjemno priložnostjo oprostitve vstopnih stroškov“ se zavedajte da so slednji le majhen delež vseh stroškov: glavno breme predstavljajo letni upravljalski stroški in ne vstopni stroški.
15. Slovenske borzne hiše imajo prav: najboljši način da se premoženje obvaruje pred inflacijo je vlaganje v vzajemne sklade.
Vendar ne v slovenske aktivno vodene sklade ki Vam bodo za svoje neuspešne produkte zaračunavali astronomske provizije.
Edino kar slovenske finančne institucije počnejo je aktiven prenos denarja iz žepov vlagateljev v žepe "plemeniteljev", drugega absolutno nič.
B. UVOD:
PARADOKSI ŽIVLJENJA V SLOVENIJI:
1. DRAGE NEPREMIČNINE: Ko tujec obišče Slovenijo je najprej presenečen nad urejenostjo okolja, lepoto narave ter čistočo. Mnogo tujcev se zato odloči da bi poiskusili z življenjem v Sloveniji. Ko pa se zanimajo za nakup nepremičnin v večjih Slovenskih krajih ali ob obali so izredno presenečeni nad visokimi cenami primerljivimi z drugimi mnogo bogatejšimi državami. Ker Slovenci niso vešči vlaganja v finančne instrumente vlagajo v nepremičnine in jim s tem dvigujejo ceno. Trenutna vrednost nepremicnin v Sloveniji je 90 milijard Eurov (€), slovenski BDP za primerjavo znaša 52 milijard €.
https://www.vzajemci.com/clanek/kljub-povisani-inflaciji-slovenci-ostajajo-v-depozitih
2. VELIKI BANČNI DEPOZITI: V Slovenskih bankah trenutno ob ničelnih obrestih leži okrog 25 milijard € katere počasi a zanesljivo uničuje inflacija. Ker Slovenci niso vešči vlaganja v finančne instrumente, vlagajo denar v banko. Trenutna vrednost bančnih depozitov na pogled v Slovenskih bankah je 25 milijard €, premoženja v slovenskih vzajemnih skladih pa nekaj nad 4 milijarde €. Iz teh 4 milijard € “mojstri slovenskega finančnega parketa” ki drug drugemu podeljujejo nagrade za katastrofalno slabe donose vsako leto posesajo okrog 120 milionov € in jih vtaknejo v lasten žep.
3. NEVZDRŽNOST POKOJNINSKEGA SISTEMA: Ker je rodnost v Sloveniji nizka se veča odstotek starejših ki prejemajo pokojnine in manjša delež mlajših ki plačujejo v pokojninski sklad. Pokojninski sistem kot smo ga poznali vse od druge svetovne vojne naprej se bo prej kot slej sesedel. Ker pa Slovenci niso vešči vlaganja v finančne instrumente ne vlagajo denarja za starost.
https://www.delo.si/novice/slovenija/petina-slovencev-starejsih-od-65-let/
V nasprotju s tem pa ima Slovenija
4. PRIZANESLJIVO OBDAVČITEV FINANČNIH INSTRUMENTOV katero bi lahko zavidala marsikatera kapitalistična država. Povedano na kratko: če slovenski davčni zavezanec drži delnice ali obveznice v vzajemnem skladu vsaj 15 let in en dan, in če uporabi sklad ki reinvestira dividende, ne bo FURSU nikoli plačal niti centa. Slovenija bo v tem primeru slovenskim davčnim zavezancem (ne pa tujcem) služila kot najboljša in povsem legalna davčna oaza. Ker pa Slovenci niso vešči vlaganja v finančne instrumente ne znajo izkoristiti blagohotne zakonodaje v svojo korist.
Vprašamo se lahko zakaj več Slovencev ne vlaga v sklade namesto v nepremičnine, zakaj puščajo denar na bančnih računih namesto da bi si s pametnim vlaganjem olajšali starost? Kot povsod drugod se odgovor vsaj deloma skriva v preteklosti.
V Kraljevini Jugoslaviji je Ljubljanska Borza delovala med leti 1924-42. V komunistični SFRJ smo imeli socialistično gospodarstvo: trgi vrednostnih papirjev so bili takrat umazana beseda katere se je vsakdo izogibal - prav tako kot se danes vse slovenske finančne institucije izogibajo besede pasivno investiranje. Borza v Ljubljani je bila ponovno odprta šele 26. decembra 1989.
Ker ima investiranje v Sloveniji relativno kratko tradicijo - in je v primerjavi z ZDA slabo regulirano - so Slovenski vlagatelji v preteklosti zelo pogosto bili žrtve najrazličnejših prevarantov in danes zaradi slabih izkušenj svoj denar težko zaupajo komerkoli.
Večina Slovencev je žal finančno nepismenih (posledica komunizma) in istočasno neizmerno naivnih (posledica majšinskega statusa Slovencev v Avstroogrski, kraljevini SHS in kasneje komunistični Jugoslaviji).
V Avstroogrski se je splačalo biti "priden". Za razliko od Srbov so nam Slovencem vladali prosvetljeni absolutisti avstrijskega dvora ki so nagrajevali poslušne ljudi. Slovenski narod je tudi pravljice napisal tako da bi se med narodom ohranjala prilagodljivost in skromnost. Ko Krpan premaga Brdavsa ne vzame za ženo princese ampak mu je dovolj da ministru Gregorju "pove svoje" in da od cesarja dobi dovoljenje za trgovanje s soljo.
Prav tako je današnjemu slovenskemu vlagatelju dovolj da dobi samo polovico profita, drugo pa - zato da ne bi delal problemov - prepusti slovenskim institucijam. Da bi primerjal donose VEPov aktivno vodenih skladov s pasivnimi ETFi večini slovenskih vlagateljev še na misel ne pride. Nekaj zaradi lenobe, nekaj pa tudi zato da se ne bi zamerili "svetovalcem" ki mu lažejo da noč in dan "bdijo" nad njihovim kapitalom.
Finančno nepismeni naivneži zato kot majni otroci razumevanje nadomestijo s čustvi: pri stiku s finančnimi “strokovnjaki” vlagatelji ki ne znajo in nočejo računati padajo na krilatice, prijazne besede in obljube. Če bi jaz služil denar s prodajo vrednostnih papirjev ne bi želel da moje stranke karkoli vedo. Stranke ki ne vedo nič se da impresionirati z zaigrano prijaznostjo, lepo obleko, usnjenimi naslonjači in množico tabel ki jih nihče ne razume.
Mnogo Slovencev žal z lahkoto pada na visokodoneče besede za katerimi vedno stoji samo nateg. Npr United Funds of Success; Finančna Hiša: stil, eleganca, neskončnost; plemenitenje s pomočjo algoritmov umetne inteligence; Flegma naložbeno zavarovanje Generali; Naložbena Zvezda AS Generali; SOP (Sklad obrtnikov in podjetnikov) ustanovljen leta 1956, ki že ves čas svojega obstoja dosega nadpovprečno donosnost!.... Mnogi žal ne poslušajo Buffetta ki svetuje da vse vlagate v SP500. Nekaj je v slovenskem narodu da obožuje pravljice in ga je možno 100 krat potegniti za nos. Ko je 100 krat razočaran namesto da bi dozorel začne iskati novega stoprvega lažnjivca...
Tukaj se ne bi podrobneje spuščali v očitne goljufije kot jih vidimo spodaj. Slednje ki vse obljubljano fantastične in sigurne donose. Ko vlagatelj nakaže denar lahko na zaslonu spremlja neizmerno rast vložka tako da vlaga vse več. Težave nastopijo šele takrat ko hoče vlagatelj sredstva dvigniti: takrat goljufi zahtevajo še več denarja za administrativne stroške. Ker vlagatelj noče izgubiti začetnega vložka na začetku običajno uboga, vendar se zahteve po dodatnih plačilih stopnjujejo. Ko vlagatelj preneha pošiljati denar goljufi komunikacijo prekinejo.
Denar ki ga vlagatelj vidi na svojem računu ni nikoli obstajal, saj so tovrstni računi lažni:
https://siol.net/digisvet/nasveti/kaj-se-zgodi-ce-nasedete-tej-prevari-ki-izbira-za-zrtve-slovence-477120
https://www.varninainternetu.si/ne-nasedajte-obljubam-o-bajnih-zasluzkih-na-kripto-trgovalnih-platformah/
https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-forex-vlozila-vec-tisocakov-na-koncu-ostala-brez-denarja.html
https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/mislec-da-vlaga-v-kriptovalute-prevarantom-nakazal-60000-evrov.html
V nadaljevanju se bomo posvetili legitimnim institucijam (Slovenskim borznim hišam in zavarovalnicam), načinu njihovega delovanja ter razkrili kako Slovenski davčni zavezanci lahko zaobidejo Slovenske parazite ter kupijo pasivne ETFe kjer so vstopni in letni stroški od 10 do 100 krat nižji, donosi pa temu primerno mnogo višji.
Za primerjavo navajam povprečne letne stroške (provizije za upravljanje) v % vrednosti celotnega portfelja (№8):
ameriški indeksni skladi in pasivni ETFi 0 do 0.20 niso na voljo slovenskim rezidentom
evropski pasivni ETFi (UCITS) 0.03 do 0.40 so na voljo slovenskim rezidentom, vendar finančna
industrija o njih vztrajno molči.
slovenski indeksni skladi in pasivni ETFi ne obstajajo niso na voljo slovenskim rezidentom
ameriski aktivno vodeni skladi 0.67 niso na voljo slovenskim rezidentom
slovenski aktivno vodeni skladi 2.5 so na voljo slovenskim rezidentom in jih finančna
industrija agresivno oglašuje
C. PRAKTIČNI DEL:
SLOVENSKE FINANČNE INSTITUCIJE: NAČIN DELOVANJA
Slovenske institucije nas venomer prepričujejo o pomembnosti “strokovnega” vodenja portfeljev. Pravijo da bodo donosi večji če bomo denar zaupali njihovim “strokovnjakom” in ne naklučju. Govorijo da se ne smemo zadovoljevati s poprečjem ker naj bi njihovi “svetovalci” pravilno vnaprej in pred drugimi predvidevali katere delnice bodo bolj uspešne ter jih dodajali v portfelj. Prav tako bodo namesto boga prav oni pravilno predvidevali bodoče dogodke in tudi to kako bodo ti dogodki vplivali na finančne trge: v slučaju padanja bodo delnice pravočasno zamenjali z gotovino in obratno.
Zato bomo donose aktivno vodenih skladov nad katerimi “bdijo mojstri slovenskega finančnega parketa” primerjali s povprečnimi donosi, torej donosi pasivno vodenih skladov nad katerimi ne bdi nihče. Spodaj si lahko ogledate »dodatno vrednost strokovnega plemenitenja premoženja« v rdečem:
Zakon ki ureja področje vzajemnih skladov v Sloveniji je Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-3). Slednji veleva da morajo biti VEPi (vrednosti enote premoženja) javno objavljeni ter vsakodnevno posodobljeni (izjema so konci tedna in prazniki).
ČLANICE ZDRUŽENJA DRUŽB ZA UPRAVLJANJE INVESTICIJSKIH SKLADOV (№9):
Če bi ob vstopnem datumu vlozili 1 tisoč €, bi 29. decembra 2023 imeli:
(V oklepajih je vsota po odbitju vstopnih in izstopnih stroškov, za pasivni sklad 0.2%, za slovenski aktivni sklad približno 15 do 20 krat več)
VSTOPNI DATUM: AKTIVNI SKLAD PASIVNI SKLAD
OPLEMENITENI POVPREČJE
SKLADI NLB (Tržni delež 39.14% = 1.54 MILIJARDE €, december 2022, vir ZDU GIZ)
GLOBALNI SKLAD *1 25-09-2009 2541 € (2434 €) 4904 € (4894 €)
AZIJA *2 12-11-2009 1591 € (1528 €) 2553 € (2550 €)
ZDA *3 25-11-2013 2949 € (2831 €) 3782 € (3774 €)
FARMACIJA IN ZDRAVSTVO *4 04-01-2010 3234 € (3151 €) 6661 € (6648 €)
VISOKA TEHNOLOGIJA*5 26-01-2010 5977 € (5738 €) 12862 € (12836 €)
NEPREMIČNINE *6 25-11-2013 1380 € (1325 €) 1798 € (1794 €)
OBVEZNICE VISOKIH DONOSOV*7 25-11-2013 1254 € (1253 €) 1706 € (1703 €)
TRIGLAVSKI SKLADI (Tržni delež 31.34% = 1.23 MILIJARDE €, december 2022, vir ZDU GIZ)
GLOBALNI *8 25-09-2009 1600 € (1581 €) 4904 € (4895 €)
TOP BRANDS *9 02-11-2012 2880 € (2793 €) 3785 € (3777 €)
TEHNOLOGIJA*10 22-06-2020 1471 € (1427 €) 1707 € (1703 €)
AZIJA*11 06-10-2006 1156 € (1121 €) 2270 € (2265 €)
VZHAJAJOČI TRGI *12 02-06-2006 1183 € (1148 €) 2201 € (2196 €)
ZDA*13 05-06-2006 3128 € (3034 €) 5655 € (5644 €)
ZDRAVJE IN FARMACIJA*14 10-10-2011 3434 € (3331 €) 5979 € (5967 €)
GENERALI INVESTMENT (Tržni delež 1573% = 0.62 MILIJARDE €, december 2022, vir ZDU GIZ)
ZDA *15 18-04-2016 2220 € (2134 €) 2625€ (2620 €)
GLOBALNI *16 12-04-2011 1747 € (1695 €) 3971€ (3963 €)
PRVI IZBOR *17 25-09.2009 3079 € (2986 €) 4904 € (4894 €)
VZHAJAJOČI TRGI *18 14-03-2006 1700 € (1649 €) 2088 € (2084 €)
TEHNOLOGIJA *19 26-06-2006 6521 € (4316 €) 13684€ (13656 €)
VITALNOST *20 04-01-2010 3326 € (3226 €) 6661€ (6648 €)
JUGOVZHODNA EVROPA *21 27-02-2006 756 € ( 733 €) 2037€ (2033 €)
LATINSKA AMERIKA*22 01-10-2008 1730 € (1678 €) 3546 € (3540 €)
PRVI IZBOR*23 25-09-2009 3079 € (2982 €) 4904€ (4894 €)
SAVA INFOND (Tržni delež 12.55% = 0.49 MILIJARDE €, december 2022, vir ZDU GIZ)
GLOBALNI *24 25-09-2009 1866 € (1810 €) 5466 € (5456 €)
ZDA *25 04-06-2007 2726 € (2664 €) 4897 € (4887 €)
VZHAJAJOČI TRGI *26 03-10-2005 1903 € (1846 €) 2471 € (2446 €)
TEHNOLOGIJA *27 01-10-2007 4037 € (3916 €) 11169 € (11174 €)
ZDRAVSTVO *28 04-01-2010 3727 € (3615 €) 6661 € (6648 €)
EVROPA *29 15-11-2004 1536 € (1490 €) 2837 € (2832 €)
KITAJSKA *30 29-07-2011 738 € ( 716 €) 2504 € (2500 €)
PRIMORSKI SKLADI (Tržni delež 1.24% = 0.05 MILIJARDE €, december 2022, vir ZDU GIZ)
MODRA LINIJA*31 25-09-2009 1637 € (1588 €) 4904 € (4895 €)
ŽIVA *32 25-09-2009 2226 € (2160 €) 4904 € (4895 €)
QUANT *33 23-05-2014 1146 € (1112 €) 2158 € (2154 €)
OSTALE FINANČNE INŠTITUCIJE
№10 in №11: ob vstopnem datumu bi investirali 1000 €
№12: vsak mesec bi v obdobju 10. ali 15. let investirali 300 € (ob neplačevanju vsak mesec bi bil znesek zaradi dodatnih stroškov veliko manjši)
VSTOPNI IZSTOPNI OPLEMENITENO POVPREČJE
DATUM DATUM PREMOŽENJE
MODRA POKOJNINA (№10) 25-9-2009 08-9-2022 4307 € 5384 €
SOP (№11) 01-3-2017 31-3-2023 1468 € 2019 €
FINANČNA HIŠA (№12) 20-4-2012 20-4-2022 62,817.60 € 73,690.94 € po odbitih davkih
124 € mesečna renta 153 € mesečna renta
renta neprilagojena inflaciji renta prilagojena inflaciji
20-4-2007 20-4-2022 90,651 € 112,375 € po odbitih davkih
188 € mesečna renta 270 mesečna renta
renta neprilagojena inflaciji renta prilagojena inflaciji
KAKO SE OTRESTI SLOVENSKIH (IN DRUGIH) PIJAVK?
Ne kupujte nobenih finančnih produktov narejenih v Sloveniji!
Ne kupujte nobenih hibridnih produktov (kombinacij investiranj in zavarovanj) narejenih kjerkoli!
Kot smo videli so prav vsi finančni produkti narejeni v naši domovini izredno dragi in katastrofalno neuspešni. Razlika med donosi slovenskih aktivnih skladov in pasivnih ETFov je zlasti očitna pri starejših produktih kjer je obrestno obrestni strošek “plemeniteljev” zaradi daljšega časovnega obdobja lahko vlagateljem naredil več škode.
Del vzroka tiči v dejstvu da so vsi v Sloveniji ustvarjeni skladi aktivno vodeni in zato obračunavajo izredno visoke provizije za "usluge" ki škodijo vlagateljem in dajejo kruh upravljalcem, del pa tudi v nesposobnosti managerjev. Slovenski aktivno upravljan sklad tudi nikoli ni 100% investiran, saj potrebuje sredstva za morebitna izplačila investitorjev: kadar se vrednosti delnic večajo (v 70% mesecev), slovenski aktivni sklad izgubi del dobička.
Slovenija je članica EU in je kot taka zavezana nakupu le onih skladov ki imajo oznako UCITS:
https://en.wikipedia.org/wiki/Undertakings_for_Collective_Investment_in_Transferable_Securities_Directive_2009
https://www.bogleheads.org/wiki/EU_investing
Seznam slednjih najdemo tukaj:
https://www.justetf.com/en/
https://www.ucits-etfs.com/
Če nočemo da bi nam FURS štirikrat na leto pobral 25% davka na dividende si izberemo tiste ETFe ki reinvestirajo dividende. Gre za takoimenovame accumulating ETFs:
https://www.justetf.com/en/find-etf.html?groupField=index&distributionPolicy=distributionPolicy-accumulating&ls=any
Trenutno je na nemškem trgu blizu 1700 akumulirajočih ETFov. Tisti ki ne zaupajo ETFom ki temeljijo na pogodbi o zamenjavi (SWAP
based, okrog 20% ETFov) lahko izbirajo med ETFi ki fizično replicirajo portfelj kar pomeni da imajo dejanske delnice (80% ETFov). ETFe ki temeljijo na SWAPih lahko izločite če pri levem stolpcu (replication method) odkljukate samo full replication in sampling ETFe:
https://www.justetf.com/en/find-etf.html?groupField=index&distributionPolicy=distributionPolicy- accumulating&ls=any&replicationType=replicationType-full&replicationType=replicationType-sampling
Vsi ETFi ki jih omenjam na stranici ki jo pravkar berete vsebujejo dejanske delnice.
Odločimo se za tisti sklad oziroma tisto kombinacijo skladov ki se najbolje prilega našemu profilu: mlajši naj izberejo agresivne produkte, starejši pa bolj konzervativne. Konzervativni produkti (obveznice) ob padcu trgov padejo občutno manj kot agresivni produkti (delnice). Starejši vlagatelji ki ob padcu že jemljejo sredstva iz portfelja bodo ob agresivnih produktih imeli večje izgube, zaradi starosti pa manj časa za čakanje da se trgi dvignejo na raven pred padcem.
Bolj kot starost je važno kdaj bo vlagatelj začel iz oplemenitenega premoženja jemati denar. Običajno se to zgodi ob 65. letu ko večina odide v pokoj, ni pa nujno. Če bomo delali dalj, oziroma če imamo dovolj drugih sredstev za preživetje, je smotrno da pustimo denar v skladih dalj casa.
Če imamo do začetka jemanja depozitov 15 let ali več je umestno biti karseda agresiven: ameriške delnice še nikoli od ustanovite ameriške borze leta 1792 niso imele niti enega 15 letnega obdobja ko bi vrednost delnic bila ob koncu obdobja manjša kot ob začetku (№13). Portfelj naj zatorej ne vsebuje nobenih obveznic pač pa le delnice.
V zadnjij 100. letih so imele najvišje donose ameriške delnice. Tisti ki menijo da se bo ta trend nadaljeval tudi v bodoče lahko vlagajo v pasivne ETFe izključno ameriških podjetij; tisti pa ki niso prepricani da bodo ZDA ohranile primat lahko izberejo globalne sklade:
Velika ameriška podjetja, povprečno 10% letnega donosa v $ med 1926-2015:
ETF: SXR8 posnema indeks SP500 (500 največjih ameriških podjetij)
https://www.justetf.com/en/etf-profile.html?query=IE00B5BMR087&groupField=index&from=search&isin=IE00B5BMR087#overview
Stopnja rizika 4 od 5 (višji rizik = višja nihanja: v 70% mesecev navzgor)
Mala ameriška podjetja, povprečno 12% letnega donosa v $ med 1926-2015:
ETF: ZPRR, posnema indeks Rusell 2000 (vsebuje okrog 2000 delnic malih ameriških podjetij)
https://www.justetf.com/en/etf-profile.html?query=IE00BJ38QD84&groupField=index&from=search&isin=IE00BJ38QD84#overview
Stopnja rizika 4.5 od 5 (višji rizik = višja nihanja: v 70% mesecev navzgor)
Mala poceni ameriška podjetja, povprečno 14.46% letnega donosa v $ med 1926-2022.
ETF: ZPRV, posnema indeks MSCI USA Small Cap Value Weighted index (vsebuje okrog 2000 delnic malih poceni ameriških podjetij)
https://www.justetf.com/uk/etf-profile.html?query=IE00BSPLC413&groupField=index&from=search&isin=IE00BSPLC413#overview
Stopnja rizika 5 od 5 (višji rizik = višja nihanja: v 70% mesecev navzgor)
Visoka tehnologija:
ETF: SXRV, posnema indeks NASDAQ 100 (vsebuje 100 največjih podjetij ameriškega indeksa NASDAQ kjer so koncentrirana podjetja visoke tehnologije), povprecno 8.61% letnega donosa od ustanovitve indeksa 31 marca 1999, oziroma 10.36 %v € od ustanovitve ETFa 7 septembra 2001 do 27 maja 2022:
https://www.justetf.com/en/etf-profile.html?query=IE00B53SZB19&groupField=index&from=search&isin=IE00B53SZB19#overview
Stopnja rizika 5 od 5 (višji rizik = višja nihanja: v 70% mesecev navzgor)
Podjetja celotnega razvitega sveta = globalni sklad
ETF: IWDA posnema indeks MSCI WORLD, (vsebuje 1541 delnic 23. razvitih dežel celega sveta, 68% v ZDA), povprečno 5.92% letnega donosa v € od ustanovitve indeksa 29. decembra 2000 do 27 maja 2022:
https://www.justetf.com/en/etf-profile.html?query=IE00B4L5Y983&groupField=index&from=search&isin=IE00B4L5Y983#overview
Stopnja rizika 3 od 5 (višji rizik = višja nihanja: v 70% mesecev navzgor)
Obveznice ameriških podjetij:
ETF: LQDA vsebuje obveznice 2501 korporacij, večina v ZDA, povprečno 2.06% letno v € med ustanovitvijo ETFa 12. aprila 2017 in 27. majem 2022
https://www.justetf.com/en/etf-profile.html?query=IE00BYXYYJ35&groupField=index&from=search&isin=IE00BYXYYJ35#overview
Stopnja rizika 1 od 5 (višji rizik = višja nihanja: v 70% mesecev navzgor)
Obveznice evropskih podjetij:
ETF UBS accumulating: vsebuje obveznice 728 podjetij iz EU, med ustanovitvijo 30 novembra 2017 do 31 maja 2022 je so bili donosi – (minus) 4.06%!!!
https://www.justetf.com/en/etf-profile.html?assetClass=class-bonds&groupField=index®ion=Europe¤cy=EUR&bondType=Corporate&bm=All%2Bmaturities&bondRating=InvestmentGrade&from=search&isin=LU1484799843#overview
Stopnja rizika 1 od 5 (višji rizik = višja nihanja: v 70% mesecev navzgor)
ETF UBS distributing: vsebuje obveznice 728 podjetij iz EU, med ustanovitvijo 17 januarja 2017 do 31 maja 2022 je so bili donosi + 0.40%
https://www.justetf.com/en/etf-profile.html?assetClass=class-bonds&groupField=index®ion=Europe¤cy=EUR&bondType=Corporate&bm=All%2Bmaturities&bondRating=InvestmentGrade&from=search&isin=LU1484799769#overview
Stopnja rizika 1 od 5 (višji rizik = višja nihanja: v 70% mesecev navzgor)
Če se le da za posrednike uporabljajte internetne platforme ki so regulirane in ki bodo vložile vaše finančne produkte v dobro stoječe banke v ZDA ali EU.
Cenovno je najbrž najugodnejši Optimtrader ki je slovenska podruznica podjetja Interactive Brokers:
https://en.wikipedia.org/wiki/Interactive_Brokers
Če internetna platforma propade ne skrbite, celoten portfelj je vseskozi naložen pri velikih ameriških in evropskih bankah skrbnicah, ne pri posredniku.
https://optimtrader.com/en/pricing/
Zanesljiva platforma je tudi eToro:
https://www.etoro.com/customer-service/help/1430821/which-fees-and-commissions-does-etoro-have/
Lahko pa kot posrednika uporabite tudi katerikoli slovensko banko ki se s tem ukvarja. Pred nakupom jih nujno po elektronski pošti vprašajte po vseh stroških: strošek nakupa, strošek prodaje, letni strošek in vsi drugi stroški.
"IDEALEN" PORTFELJ
https://www.reddit.com/r/Slovenia/comments/16gm1cs/idealen_portfelj_za_vlagatelje_ki_investiranega/
POGOSTOST VLAGANJA
Ko se odločite v kateri pasivni ETF boste vlagali vlagajte vanj kadarkoli morete. Če imaste reden dotok denarja vlagajte isto količino v rednih intervalih (cost averaging). Ne ugibajte kaj se bo zgodilo: ne čakajte na vrhove da bi prodali, ne čalajte na padce da bi kupili. Edina izjema so tisti katerim bog redno sporoča gibanja tečajev za vsaj 10 let vnaprej.
Kadar se poslužujete sistema “cost averaging”, kupujete večje število ETFof ko so cenejsi, in manjše ko so dražji. Začnite seveda čimprej. Če upoštevamo podatke zadnjih 50. let vidimo da so malenkostno višje donose imeli tisti ki so vlagali denar enkrat letno na začetku kateregakoli 12 mesečnega obdobja v primerjavi z onimi ki so vlagali vsak mesec ali vsake tri mesece. To pa zato ker so na dolgi rok vrednosti delnic na začetku kateregakoli 12 mesečnega obdobja običajno nižje kot v naslednjih 12 mesecih.
Vlaganje 1x letno - na začetku leta - dosega višje donose, kot 1x mesečno tekom leta, ker del denarja vložite prej, torej prej začne ustvarjati donos.
Pravilen povzetek tega je, da v primeru, da dobite večjo količino denarja na enkrat (dediščina, prodaja nepremičnine, ...) se statistično bolj splača vložit ves denar takoj, ne pa ga razdeliti na več delov in vlagati postopoma.
Kadar pa nekdo vlaga svoje redne dohodke, ne začne leta s kepo denarja, temveč izbira med rednim mesečnim vlaganjem ali kopičenjem denarja in enkratnem nakupu konec leta. Tudi v tem primeru velja, da je denar dobro vložiti čim prej, torej vsak mesec takoj po prejemu dohodka. Cost averaging 1x letno je slabša izbira saj zamudiš rast tekočega leta.
Edini razlog, da svojih rednih prihodkov ne bi vlagali mesečno, ampak npr. četrtletno, so stroški nakupa delnic. Konkretno, če na IBKR vlagate manj kot cca 150, mesečno, se bolj splača vplačevat na 3 mesece.
Predstavljajmo si tri scenarije po katerih bi vlagali 1200$ letno od januarja 1972 do decembra 2022 (50 let) v povprečje vseh ameriških delnic (total US stock market index), rezultati so spodaj:
https://live.staticflickr.com/65535/52889705858_8d53c67c14_b.jpg
KAKO SI SAMI USTVARIMO RENTO Z NAJVIŠJIMI DONOSI
https://www.reddit.com/r/Slovenia/comments/1c0iw7n/kje_lahko_kupite_rento_z_najvi%C5%A1jimi_donosi/
D. TEORETIČNI DEL:
FINANČNI TRGI - osnovni pojmi:
ZGODOVINA
Kadarkoli je človeštvo hotelo kaj ustvariti je potrebovalo začetni kapital. V sužnjelastništvu je vladajoči razred sužnje prisilil v delo, v komunizmu pa se je kapital črpal izključno iz davkov.
V kasnem fevdalizmu in v kapitalizmu so ljudje na vrhu piramide izumili bolj sofisticirane metode pridobivanja kapitala: obveznice in delnice. Oboje danes individualni vlagatelji lahko kupijo na borzi s pomočjo posrednika borzne hiše.
FINANČNE INSTITUCIJE
BORZA (STOCK EXCHANGE) je institucija kjer teče trgovanje vrednostnih papirjev med prodajalci in nakupovalci. V ZDA so borze NYSE, NASDAQ, CHICAGO MERCANTILE EXCHANGE; v Sloveniji pa je to LJUBLJANSKA BORZA ki trguje z delnicami slovenskih podjetij.
BORZNA HIŠA (BROKERAGE HOUSE) je institucija ki za kliente kupuje in prodaja vrednostne papirje na borzi. Gre torej za posrednika med borzo in individualnim investitorjem. V ZDA so najbolj znane borzne hise BLACK ROCK, VANGUARD, FIDELITY, CHARLES SCHWAB; v Sloveniji pa TRIGLAVSKI SKLADI, GENERALI, NLB SKLADI, SAVA INFOND, PRIMORSKI SKLADI ipd.
FINANČNI INSTRUMENTI
OBVEZNICE (BONDS)
V Italiji dvanajstega stoletja so se mesta često vojskovala med seboj za kar so potrebovala denar. Ker so se mestne oblasti bale da bodo dodatni davki vzpodbudili upor so si denar izposodili, meščanom pa so po preteku določenega časa obljubili povrnitev vsote z dodanimi obrestmi. Ker so se mesta obvezala da bodo denar vrnila so te finančne instrumente poimenovali obveznice. Denar so oblasti pridobile od meščanov na primarnem trgu, meščani pa so, če so hoteli, obveznice lahko prodali še pred iztekom pogodbe na sekundarnem trgu.
Če je kazalo da utegne mesto vojno izgubiti je cena obveznic na sekundarnem trgu močno padla. Tisti ki je tvegal in kupil obveznice po znižani ceni na sekundarnem trgu je ob nepričakovani zmagi bogato zaslužil, ob porazu pa izgubil vse.
Kasneje so obveznice začele izdajati tudi privatna podjetja. Če podjetje propade, mora najprej izplačati lastnike obveznic in šele zatem lastnike delnic.
Obveznice kupujemo na dva načina:
Kadar kupimo individualno obveznico točno vemo koliko bomo dobili vendar bomo morali počakati do dneva zapadlosti.
Kadar pa kupimo obvezniški sklad (ETF) lahko delnico obvezniškega ETFa prodamo kadarkoli vendar nikoli ne vemo točno koliko bomo dobili.
Mnogi sprašujete zakaj obvezniškim ETFom cena niha saj izdajatelj kupi obveznice po fiksni obrestni meri?
Res je da izdajatelj kupi obveznice po fiksni obrestni meri vendar jih med dozorevanjem nadomešča z novimi obveznicami.
Če bodo obrestne mere naraščale bo cena obveznic na sekundarnem trgu padla, to pa zato ker ljudje ne bodo hoteli kupovati obveznic z nižjimi donosi če pa že imajo na razpolago obveznice z višjimi donosi. Zato bo za krajši čas prišlo do padca vrednosti ETFa.
Ščasoma pa se bo ETF znebil obveznic z nižjimi donosi in jih nadomestil z novimi obreznicami ki že imajo višje donose. Zato bo čez določen čas vrednost istega ETFja narasla. Če pa bodo obrestne mere padale bo situacija obrnjena.
Na spremembe obrestnih mer so bolj občutljive obveznice z daljšim dospetjem (maturity), zato bodo le te ob narašcanju obrestnih mer bolj padle, na dolgi rok pa bolj pridobile.
Spodaj si lahko ogledate kako to izgleda v praksi: namesto ETFa bom uporabil odgovarjajoči indeksni sklad da bomo lahko šli nazaj do leta 1995 (takrat UCITS ETFov še ni bilo). VBTIX je indeksni sklad obveznic s povprečnim dospetjem 8.9 let in VBISX 2.8 let. Ker VBTIX bolj niha bo na daljši rok imel višje donose kot VBISX:
https://live.staticflickr.com/65535/52823911154_f4b9b81cfd_b.jpg
Če pa primerjate donose obveznic z donosi delnic je situacija podobna: ker delnice bolj nihajo kot obveznice bodo delnice na daljši čas imele višje donose:
https://live.staticflickr.com/65535/52824178858_ee42c67775_b.jpg
Na kratko, če ste mladi in niste impulzivni vlagajte v bolj rizične finančne instrumente (delnice) saj boste na starost imeli veliko več. Če pa ste starejši ali če nimate živcev da bi "prebavili" padce, potem raje kupite manj rizične finančne instrumente vendar boste v tem primeru za večjo varnost plačali z manjšimi donosi ko boste stari.
Sigurnih velikih donosov pa v realnem svetu ni. Obstajajo samo v lažnivih reklamah ki polnijo slovenski prostor.
DELNICE (STOCKS = EQUITIES)
V Amsterdamu je leta 1602 Dutch East India Company (Verenigde Oostindische Compagnie "VOC") potrebovala denar za vzpostavitev trgovanja z Indijo. Ker je bil posel izredno tvegan se je družba odločila da ne bo obljubila ničesar razen enakega deleža dobička ali izgube. Svoj finančni instrument je poimenovala delnica. Takoj po ustanovitvi je vsaka delnica redno izplačevala imetnikom delež dobička (dividende) ki je takrat v povprečju znašal 17 %. To pomeni da je lastnik delnice zgolj v 6. letih dobil povrnjen celoten vložek, kasneje pa se je dotok dividend nadaljeval še 198 let vse do leta 1799 ko je podjetje VOC prenehalo delovati.
Prav tako kot obveznice je tudi delnice možno prodati na sekundarnem trgu. Kadar je dotok dividend soliden, cena delnic raste in obratno. V prvem primeru govorimo o kapitalskem dobičku, v drugem pa o kapitalski izgubi.
VZAJEMNI SKLADI (MUTUAL FUNDS) gre za košarico instrumentov ki vsebujejo individualne finančne instrumente (delnice, obveznice, ostalo). Prvi moderni vzajemni sklad se je pojavil v ZDA leta 1924.
Borzna hisa kupi na borzi delnice, obveznice, oboje, ali še kaj tretjega. Vse to ima v okvriru svojega vzajemca. Manager borzne hise (upravnik sklada) izbere finančne instrumente preudarno (aktivni skladi) ali naključno (pasivni skladi). Ko se borza zapre ob 16. uri v NYC (NYSE ali NASDAQ) oz Chicagu (Chicago mercantile exchange) borzna hiša preračuna vrednost sklada do približno 17. ure. Ta cena velja za vse tiste ki so s skladom trgovali pred 16. uro. Za one ki so sklad kupili ali prodali po 16. uri pa velja cena naslednjega delovnega dne (cena ki jo borzna hisa izračuna do priblizno 17. ure en delovni dan kasneje).
Klient lahko v vzajemni sklad vloži katerokoli vsoto denarja ki presega minimalni nakup, nato borzna hisa preračuna vrednost vzajemca na 3 decimalke.
V ZDA morajo vzajemci dividende izplačati investitorju, običajno 4 krat na leto, to pa zato da država od dividend lahko pobere davke. V Evropski Uniji (EU) je davkarija manj požrešna: vzajemci lahko dividende izplačujejo (distributing funds) in s tem prikličejo davkarijo, ali pa jih reinvestirajo (accumulating funds) in se na ta način izogneju plačilu davka na dividende.
Ker z vzajemci trguje borzna hiša in ne borza, so vzajemni skladi na voljo le davčnim zavezancem (rezidentom) države v kateri borzna hiša deluje.
AKTIVNI VZAJEMCI (ACTIVELY MANAGED MUTUAL FUNDS) imajo managerja ki naj bi iz vseh možnih finančnih instrumentov izbral tiste za katere predvideva da bodo v bodoče imeli višje donose. Prav tako manager del vrednosti vzjemca lahko pretvori v gotovino ali v obveznice kadar misli da bo trg padel. Ker aktivni managerji ne znajo napovedovati bodočnosti, na dolgi rok (10 let ali več) večina aktivnih skladov povsod po svetu, zlasti pa v Sloveniji, krepko zaostaja za pasivnimi skladi.
Vsak aktivni sklad ima lahko odgovarjajoči ETF.
PASIVNI VZAJEMCI (INDEKSNI SKLADI = INDEX FUNDS) nimajo aktivnega managerja pač pa vsebujejo večino delnic ali obveznic ki so na razpolago v okviru indeksa ki mu sledijo.
Vsak pasivni sklad ima lahko odgovarjajoči ETF.
Najbolj znani so sledeči indeksi:
ZDA:
Dow Jones (DJ) vsebuje delnice 30. največjih in najboljših podjetih ZDA.
https://en.wikipedia.org/wiki/Dow_Jones_Industrial_Average
Standard and Poor 500 (SP500) vsebuje delnice 500. največjih in najboljših podjetih ZDA (torej vsebuje tudi vse delnice indeksa DJ).
https://en.wikipedia.org/wiki/S%26P_500
Wilshire 5000 vsebuje približno polovico vseh ameriških delnic, torej vsebuje tudi vse ali vsaj večino delnic indeksov DJ in SP500. Trenutno vsebuje nekaj manj kot štiri tisoč delnic.
https://en.wikipedia.org/wiki/Wilshire_5000
Russell 3000 prav tako kot Wilshire 5000 vsebuje malo manj kot polovico delnic ameriških podjetij, torej vsebuje tudi vse ali vsaj večino delnic indeksov DJ in SP500. Sklad vsebuje tri tisoč delnic.
https://en.wikipedia.org/wiki/Russell_3000_Index
Russell 2000 vsebuje 2000 manjših podjetij iz indeksa Russell 3000
https://en.wikipedia.org/wiki/Russell_2000_Index
NEMČIJA:
DAX vsebuje 40 najboljšh nemških delnic (je nemški ekvivalent ameriškega indeksa DJ)
https://en.wikipedia.org/wiki/DAX
VELIKA BRITANIJA:
FTSE je indeks Britanskih delnic
https://en.wikipedia.org/wiki/FTSE_Group
JAPONSKA:
NIKKEI 225 vsebuje 225 največjih japonskih delnic
https://en.wikipedia.org/wiki/Nikkei_225
SO AKTIVNO VODENI SKLADI POVSOD PO SVETU MANJ USPEŠNI OD PASIVNIH SKLADOV?
Povsod po svetu je temu tako, je pa to mnogo bolj izraženo v Sloveniji. V naši domovini so provizije aktivnih skladov v povprečju štirikrat višje kot v tujini zato ker smo Slovenci bolj naivni in manj finančno pismeni. Zato smo pripravljeni plačevati astronomske vsote denarja prodajalcem ki sami sebe imenujejo “svetovalci” in ki drug drugemu delijo nagrade za neuspešne produkte (№14).
Podatki za ZDA so skoraj identični s podatki za EU: (Benchmark je povprečje donosov ki ga ponazarja indeks, slednjemu sledi indeksni sklad v ZDA in pasivni ETF v EU).
VELIKA VEČINA (99%) TISTIH KI BOSTE TRGOVALI NA KRATEK ČAS BOSTE IZBUGILI DENAR VENDAR BOSTE S SVOJIM DENARJEM OBOGATILI GOLJUFE.
VSI TISTI KI BOSTE PRAVILNO VLOŽILI DENAR ZA 15 LET IN DALJ BOSTE OBOGATELI, VENDAR ZA FINANČNO INDUSTRIJO ZARADI NIZKIH STROŠKOV NE BO OSTALO DOSTI.
ODLOČITEV JE VAŠA: BOSTE SAMODICIPLINIRANO VLAGALI ALI SE BOSTE PREPUSTILI IMPULZOM ???
FINANČNA INDUSTRIJA BO NAREDILA VSE DA V VAS PREBUDI IMPULZE IGER NA SREČO: OD VAŠIH IMPULZOV ONI NAMREČ ŽIVIJO.
Moder vlagatelj se ne sme odzivati na hrup, ki ga namerno ustvarja finančna industrija pač pa se mora obnašati tako kot junak Iliade Odisej ki se je dal privezati na jambor da bi se izognil uničenju. Lahko je poslušal privlačne pesmi siren vendar ni skočil v morje in utonil ker je pred tem ukazal posadki naj si z voskom zamaši ušesa - njega pa naj kljub njegovim protestom in joku pustijo privezanega na jambor.
Sirene antičnega sveta danes predstavljajo finančni »svetovalci« ki vam obljubljajo nemogoče zato da bi se polastili vašega kapitala:
https://live.staticflickr.com/65535/53169655673_51ed98b12b_b.jpg
https://www.linkedin.com/pulse/why-you-should-like-ulysses-stay-invested-during-times-robert-gardner
Zadnja posodobitev: 9. maja 2024 (posodabljanje bo končano okrog 30. maja 2024) email: [email protected]
A. POVZETEK
B. UVOD
C. PRAKTIČNI DEL
Način delovanja slovenskih finančnih institucij
Primerjava donosov med slovenskimi aktivno vodenimi skladi in povprečjem
Kako se otresemo slovenskih pijavk
Idealen" portfelj
Pogostost vlaganja
Kako si sami ustvarimo rento z najvišjimi donosi
D. TEORETIČNI DEL
Finančni trgi
Zgodovina
Finančne institucije
Finančni instrumenti
Obveznice
Delnice
Vzajemni skladi
- Aktivni
- Pasivni
ETFi
Naložbena Življenska Zavarovanja
Vlaganje v družbeno odgovorna podjetja
Prebiranje finančnih novic
Preučevanje podjetij v katera vlagate
Uporaba algoritmov umetne inteligence (AI)
Takoimenovane “prednosti” krovnih skladov
Vlaganje v delnice z visokimi dividendnimi donosi
Obdavčitev v Sloveniji
Pomen Domicila
Prijava trgovalnega računa v tujini
Dedovanje akumulacijskih ETFov v Sloveniji
Tečaji finančnega opismenjevanja
Zgodovinski donosi
Vlaganje v neameriške delnice
Rebalansiranje portfelja
Časovno kalkuliranje trga (market timing)
Kaj vpliva na vrednost delnic
Vpliv stroškov
Kakšna je razlika med vlaganjem v EU in ZDA?
Kriptovalute
Žlahtne kovine
Vlaganje v nepremičnine
Trgovanje na kratek rok (trading)
Kaj se zgodi če gre broker v stečaj?
Kaj bi se zgodilo če bi bil ves kapital vložen samo v pasivne sklade?
Robert Rolih in njegovi tečaji
Luka Gubo in njegovi tečaji
Kadar kontaktirate uslužbence finančnih institucij
Koliko bi imeli danes če bi poslušali Warrena Buffetta in vse premoženje vlagali v indeksni sklad SP500?
Zaključek
E. NADALJNI ŠTUDIJ
F. VIRI, donosnost skladov
G. VIRI, ostalo
H. STIK Z BRALCI, ODGOVORI NA VAŠA VPRAŠANJA
A. POVZETEK:
1. Investirati začnite čimprej (№1) da omogočite čudežu obrestno obrestnega dobička delo v vašo korist - najboljši trenutek je bil včeraj. Zavedajte pa se da je največji sovražnik obrestno obrestnega dobička obrestno obrestni strošek "plemeniteljev" premoženja (№2).
2. Vlagajte v pasivne sklade, zlasti delniške; ko pa ste starejši lahko tudi v obvezniške. Individualne delnice so tvegane naložbe, individualne obveznice pa niso likvidne pred iztekom pogodbe.
3. Izogibajte se ponudbi Slovenskih finančnih institucij: prav vse Vam bodo zaračunavale enormne provizije za aktivno vodene in katastrofalno neuspešne sklade. V Sloveniji se trenutno vlaga tako kot se je v ZDA pred pol stoletja in prej: takrat je ameriška finančna industrija zaslužila ogromno na račun nekoč finančno nepismenih ameriških vlagateljev. Otresite se slovenskih pijavk:
a. Namesto aktivno vodenih slovenskih skladov kupujte pasivne ameriške ETFe.
b. Če je le možno uporabljajte online posrednike ki za posredovanje v povprečju računajo 0.1%.
c. Ne kupujte “modrih” pokojnim pri Iliriki, skladov življenskega cikla Modre Zavarovalnice, naložbenih zavarovanj pri
Finančni Hiši, ali pokojninskih zavarovanj sklada obrtnikov in podjetnikov (SOP). Po nepotrebnem boste plačevali
astronomske stroške.
4. Investirajte v pasivne ETFe ki reinvestirajo dividende: na ta način se boste izognili FURS-ovem 25% davku na dividende. Sklade držite vsaj 15 let in en dan: na ta način se boste izognili davku na kapitalske dobičke.
5. Seznam pasivnih ETFov ki so skladni z Evropsko zakonodajo (imajo oznako UCITS) in ki reinvestirajo dividende najdete tukaj:
https://www.justetf.com/en/find-etf.html?groupField=index&distributionPolicy=distributionPolicy-accumulating&ls=any
6. Finančnim “svetovalcem” odklonite kakršnokoli pomoč. Nikoli ne bodo delali v vašo korist ampak vedno le v korist firme ki jim daje službo. Trudili se bodo da vas preusmerijo iz poceni finančnih instrumentov na ponudbo njihove hiše z višjimi stroški: za to so plačani in izšolani. Vi niste pomembni, vi ste samo izvor zaslužka.
7. Zavedajte se da so gibanja delniških tečajev na kratek rok (10 let in manj) naključna in zavisijo izključno od ponudbe in povpraševanja izobraženih in tudi neizobraženih vlagateljev. Zato algoritmi ki naj bi napovedovali gibanja tečajev ne obstajajo. Obstaja pa armada goljufov ki bi Vam ta neobstoječi produkt zelo rada prodala (№3).
Gibanje tečajev si najlažje ponazorimo z gibanjem psa na zelo dolgem povodcu. Če vlagamo na dolgi rok (15 let in več) vemo kje bomo pot začeli in kje končali, nimamo pa pojma kam bo pes med potjo zavijal.
8. Ne spremljajte finančnih novic ki so popolna izguba časa. Kar se je zgodilo danes je brezpredmetno: vsaka novica se v par sekundah inkorporira v vrednost finančnih instrumentov. Edino kar bi bilo uporabno je to da bi vi – in nihče drug – vedeli kaj se bo zgodilo v prihodnosti in tudi kako bodo ljudje takrat čustveno reagirali na prav te novice. Za kaj takega pa bi rabili povezavo z bogom, ne s finančnimi novicami. Če slovenski finančni “strokovnjaki” ki pišejo borzne komentarje sami ne dosegajo povprečja, zakaj menite da bo branje njihovih nebuloz koristilo Vam?
9. Ko se odločite v kateri pasivni ETF boste vlagali vlagajte vanj kadarkoli morete. Če imaste reden dotok denarja vlagajte isto količino v rednih intervalih (cost averaging). Ne ugibajte kaj se bo zgodilo: ne čakajte na vrhove da bi prodali ali padce da bi kupili. Edina izjema so tisti katerim bog redno sporoča gibanja tečajev za vsaj 10 let vnaprej. Kadar se poslužujete sistema “cost averaging”, kupujete večje število ETFof ko so cenejsi, in manjše ko so dražji.
Če upoštevamo podatke zadnjih 50. let vidimo da so malenkostno višje donose imeli tisti ki so vlagali denar enkrat letno na začetku leta v primerjavi z onimi ki so vlagali vsak mesec ali vsake tri mesece (№26)
Res je da pri prehodih med podskladi krovnega sklada ne boste plačali davkov, vendar od teh prehodov koristi ne bo. To pa zato ker nihče ne ve kateri podskladi bodo v bodoče bolj uspešni. Prehodi med podskladi krovnega sklada so le marketinška poteza brez vrednosti.
10. Če pride do padca na svetovnih borzah ne bežite pač pa še naprej vlagajte saj dobivate delnice s popustom.
11. Zavedajte se da v svetu investiranja ne veljajo isti principi kot drugod: v investiranju je namreč neaktivnost vrlina. Če želite imeti na stara leta denar mora biti investiranje tako razburljivo kot je sušenje barve (№4). To pa zato ker so gibanja tečajev na kratek čas (10 let ali manj) povsem nepredvidljiva in naključna. Nihče, še najmanj pa Vaš finančni "svetovalec", ne ve kaj se bo dogajalo jutri niti v naslednjih par letih. Če bi to vedel bi zelo hitro postal najbogatejši zemljan in se ne bi ukvarjal z Vami. Edino kar imamo je precej velika verjetnost da se bodo vrednosti delnic še naprej gibale podobno kot se gibljejo od ustanovitve prve borze leta 1602. To pa pomeni da bodo velika draga Ameriška podjetja letno dajala v povprečju 10%, mala poceni podjetja 14%, letna inflacija pa bo na dolgi rok med 2 in 3%. (Podjetja izven ZDA so v zadnjih 100. letih imela za približno 2% manjše letne donose !!!)
Najboljši dokaz da je v investiranju nekativnost vrlina sta:
- študija borzne hiše Fidelity ki je razkrila da so najvišje donose imeli prav tisti vlagatelji ki niso bili aktivni: ti ki so
pozabili da imajo borzni račun in zlasti tisti ki so umrli (№5, №6).
- rezultati stave Warrena Buffeta ki je primerjal donose najbolj aktivnih Hedge skladov s povprečnimi donosi 500
največjih ameriških podjetij. Po 10. letih so imeli superaktivni Hedgi 3.88 krat manjše donose kot pasivni sklad
SP500. Prav ste prebrali: Hedgi so narasli 22%, SP500 pa 85.4%. (№7)
12. Zavedajte se da finančni "eksperti" ne znajo vnaprej izbrati uspešnejših delnic ali industrijskih panog. Prav tako ne znajo napovedati kako se bodo gibali finančni trgi in obrestne mere. Ne plačujte jim odirajočih provizij za blefiranje. V svetu investiranja namreč dobite to česar ne plačate. Manj ko boste plačali "svetovalcem", več bo ostalo za Vas.
13. Zavedajte se da vlagate v podjetja le takrat ko kupite delnice na prvi javni ponudbi (IPO: initial public offering). Skladi skladno s pravili upravljanja ne smejo kupovati delnic ki (še) ne kotirajo na borzi tako da lahko kupijo delnice podjetja šele po izvedeni prvi javni ponudbi. Velika večina trgovanja (99.9%) se dogaja na sekundarnem trgu: na borzi med kupci in prodajalci delnic in ne med kupci delnic in podjetji ki s prodajo delnic financirajo svoje poslovanje. Kupovanje skladov zelenih podjetij je zato nesmisel saj družbeno odgovorna podjetja od vaših nakupov ne bodo imela (skoraj) nič.
14. Letni stroški na prvi pogled izgledajo veliko manjši od davkov: povprečni letni (upravljalski) stroški v Sloveniji znašajo 2.5%, davki na kapitalski dobiček v prvih petih letih pa “kar” 25%.
Davki na kapitalski dobiček v prvih petih letih nikakor niso 10 krat večji od upravljalskih stroškov. Davek se plača samo na razliko med nakupno in prodajno ceno če sklad prodamo pred iztekom 15. let. Letni stroški pa se nasprotno plačujejo konstantno in znašajo 2.5% celotne investirane vsote: to pomeni da pri 10% rasti znašajo 25% profita, pri 5% rasti 50% profita, pri 2.5% rasti 100% profita. Tudi kadar je sklad v minusu boste plačevali finančnim “strokovnjakom” 2.5% celotne vrednosti portfelja in to vsako leto.
Zgornje številke veljajo samo za prvo leto, kasneje se delež dobička ki ga morate plačati upravljalcem veča iz leta v leto zaradi čudeža obrestno obrestnega stroška. Po 40. letih vlaganja Vam bodo pri povprečnih upraviteljskih stroških slovenski "plemenitelji" pobrali približno 70% celotne vrednosti portfelja, pasivni ETFi kjer "plemeniteljev" ni pa 10 krat manj - torej 7%. (№19)
Kadar Vas borzni posrednik pokliče in razveseli z “izjemno priložnostjo oprostitve vstopnih stroškov“ se zavedajte da so slednji le majhen delež vseh stroškov: glavno breme predstavljajo letni upravljalski stroški in ne vstopni stroški.
15. Slovenske borzne hiše imajo prav: najboljši način da se premoženje obvaruje pred inflacijo je vlaganje v vzajemne sklade.
Vendar ne v slovenske aktivno vodene sklade ki Vam bodo za svoje neuspešne produkte zaračunavali astronomske provizije.
Edino kar slovenske finančne institucije počnejo je aktiven prenos denarja iz žepov vlagateljev v žepe "plemeniteljev", drugega absolutno nič.
B. UVOD:
PARADOKSI ŽIVLJENJA V SLOVENIJI:
1. DRAGE NEPREMIČNINE: Ko tujec obišče Slovenijo je najprej presenečen nad urejenostjo okolja, lepoto narave ter čistočo. Mnogo tujcev se zato odloči da bi poiskusili z življenjem v Sloveniji. Ko pa se zanimajo za nakup nepremičnin v večjih Slovenskih krajih ali ob obali so izredno presenečeni nad visokimi cenami primerljivimi z drugimi mnogo bogatejšimi državami. Ker Slovenci niso vešči vlaganja v finančne instrumente vlagajo v nepremičnine in jim s tem dvigujejo ceno. Trenutna vrednost nepremicnin v Sloveniji je 90 milijard Eurov (€), slovenski BDP za primerjavo znaša 52 milijard €.
https://www.vzajemci.com/clanek/kljub-povisani-inflaciji-slovenci-ostajajo-v-depozitih
2. VELIKI BANČNI DEPOZITI: V Slovenskih bankah trenutno ob ničelnih obrestih leži okrog 25 milijard € katere počasi a zanesljivo uničuje inflacija. Ker Slovenci niso vešči vlaganja v finančne instrumente, vlagajo denar v banko. Trenutna vrednost bančnih depozitov na pogled v Slovenskih bankah je 25 milijard €, premoženja v slovenskih vzajemnih skladih pa nekaj nad 4 milijarde €. Iz teh 4 milijard € “mojstri slovenskega finančnega parketa” ki drug drugemu podeljujejo nagrade za katastrofalno slabe donose vsako leto posesajo okrog 120 milionov € in jih vtaknejo v lasten žep.
3. NEVZDRŽNOST POKOJNINSKEGA SISTEMA: Ker je rodnost v Sloveniji nizka se veča odstotek starejših ki prejemajo pokojnine in manjša delež mlajših ki plačujejo v pokojninski sklad. Pokojninski sistem kot smo ga poznali vse od druge svetovne vojne naprej se bo prej kot slej sesedel. Ker pa Slovenci niso vešči vlaganja v finančne instrumente ne vlagajo denarja za starost.
https://www.delo.si/novice/slovenija/petina-slovencev-starejsih-od-65-let/
V nasprotju s tem pa ima Slovenija
4. PRIZANESLJIVO OBDAVČITEV FINANČNIH INSTRUMENTOV katero bi lahko zavidala marsikatera kapitalistična država. Povedano na kratko: če slovenski davčni zavezanec drži delnice ali obveznice v vzajemnem skladu vsaj 15 let in en dan, in če uporabi sklad ki reinvestira dividende, ne bo FURSU nikoli plačal niti centa. Slovenija bo v tem primeru slovenskim davčnim zavezancem (ne pa tujcem) služila kot najboljša in povsem legalna davčna oaza. Ker pa Slovenci niso vešči vlaganja v finančne instrumente ne znajo izkoristiti blagohotne zakonodaje v svojo korist.
Vprašamo se lahko zakaj več Slovencev ne vlaga v sklade namesto v nepremičnine, zakaj puščajo denar na bančnih računih namesto da bi si s pametnim vlaganjem olajšali starost? Kot povsod drugod se odgovor vsaj deloma skriva v preteklosti.
V Kraljevini Jugoslaviji je Ljubljanska Borza delovala med leti 1924-42. V komunistični SFRJ smo imeli socialistično gospodarstvo: trgi vrednostnih papirjev so bili takrat umazana beseda katere se je vsakdo izogibal - prav tako kot se danes vse slovenske finančne institucije izogibajo besede pasivno investiranje. Borza v Ljubljani je bila ponovno odprta šele 26. decembra 1989.
Ker ima investiranje v Sloveniji relativno kratko tradicijo - in je v primerjavi z ZDA slabo regulirano - so Slovenski vlagatelji v preteklosti zelo pogosto bili žrtve najrazličnejših prevarantov in danes zaradi slabih izkušenj svoj denar težko zaupajo komerkoli.
Večina Slovencev je žal finančno nepismenih (posledica komunizma) in istočasno neizmerno naivnih (posledica majšinskega statusa Slovencev v Avstroogrski, kraljevini SHS in kasneje komunistični Jugoslaviji).
V Avstroogrski se je splačalo biti "priden". Za razliko od Srbov so nam Slovencem vladali prosvetljeni absolutisti avstrijskega dvora ki so nagrajevali poslušne ljudi. Slovenski narod je tudi pravljice napisal tako da bi se med narodom ohranjala prilagodljivost in skromnost. Ko Krpan premaga Brdavsa ne vzame za ženo princese ampak mu je dovolj da ministru Gregorju "pove svoje" in da od cesarja dobi dovoljenje za trgovanje s soljo.
Prav tako je današnjemu slovenskemu vlagatelju dovolj da dobi samo polovico profita, drugo pa - zato da ne bi delal problemov - prepusti slovenskim institucijam. Da bi primerjal donose VEPov aktivno vodenih skladov s pasivnimi ETFi večini slovenskih vlagateljev še na misel ne pride. Nekaj zaradi lenobe, nekaj pa tudi zato da se ne bi zamerili "svetovalcem" ki mu lažejo da noč in dan "bdijo" nad njihovim kapitalom.
Finančno nepismeni naivneži zato kot majni otroci razumevanje nadomestijo s čustvi: pri stiku s finančnimi “strokovnjaki” vlagatelji ki ne znajo in nočejo računati padajo na krilatice, prijazne besede in obljube. Če bi jaz služil denar s prodajo vrednostnih papirjev ne bi želel da moje stranke karkoli vedo. Stranke ki ne vedo nič se da impresionirati z zaigrano prijaznostjo, lepo obleko, usnjenimi naslonjači in množico tabel ki jih nihče ne razume.
Mnogo Slovencev žal z lahkoto pada na visokodoneče besede za katerimi vedno stoji samo nateg. Npr United Funds of Success; Finančna Hiša: stil, eleganca, neskončnost; plemenitenje s pomočjo algoritmov umetne inteligence; Flegma naložbeno zavarovanje Generali; Naložbena Zvezda AS Generali; SOP (Sklad obrtnikov in podjetnikov) ustanovljen leta 1956, ki že ves čas svojega obstoja dosega nadpovprečno donosnost!.... Mnogi žal ne poslušajo Buffetta ki svetuje da vse vlagate v SP500. Nekaj je v slovenskem narodu da obožuje pravljice in ga je možno 100 krat potegniti za nos. Ko je 100 krat razočaran namesto da bi dozorel začne iskati novega stoprvega lažnjivca...
Tukaj se ne bi podrobneje spuščali v očitne goljufije kot jih vidimo spodaj. Slednje ki vse obljubljano fantastične in sigurne donose. Ko vlagatelj nakaže denar lahko na zaslonu spremlja neizmerno rast vložka tako da vlaga vse več. Težave nastopijo šele takrat ko hoče vlagatelj sredstva dvigniti: takrat goljufi zahtevajo še več denarja za administrativne stroške. Ker vlagatelj noče izgubiti začetnega vložka na začetku običajno uboga, vendar se zahteve po dodatnih plačilih stopnjujejo. Ko vlagatelj preneha pošiljati denar goljufi komunikacijo prekinejo.
Denar ki ga vlagatelj vidi na svojem računu ni nikoli obstajal, saj so tovrstni računi lažni:
https://siol.net/digisvet/nasveti/kaj-se-zgodi-ce-nasedete-tej-prevari-ki-izbira-za-zrtve-slovence-477120
https://www.varninainternetu.si/ne-nasedajte-obljubam-o-bajnih-zasluzkih-na-kripto-trgovalnih-platformah/
https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-forex-vlozila-vec-tisocakov-na-koncu-ostala-brez-denarja.html
https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/mislec-da-vlaga-v-kriptovalute-prevarantom-nakazal-60000-evrov.html
V nadaljevanju se bomo posvetili legitimnim institucijam (Slovenskim borznim hišam in zavarovalnicam), načinu njihovega delovanja ter razkrili kako Slovenski davčni zavezanci lahko zaobidejo Slovenske parazite ter kupijo pasivne ETFe kjer so vstopni in letni stroški od 10 do 100 krat nižji, donosi pa temu primerno mnogo višji.
Za primerjavo navajam povprečne letne stroške (provizije za upravljanje) v % vrednosti celotnega portfelja (№8):
ameriški indeksni skladi in pasivni ETFi 0 do 0.20 niso na voljo slovenskim rezidentom
evropski pasivni ETFi (UCITS) 0.03 do 0.40 so na voljo slovenskim rezidentom, vendar finančna
industrija o njih vztrajno molči.
slovenski indeksni skladi in pasivni ETFi ne obstajajo niso na voljo slovenskim rezidentom
ameriski aktivno vodeni skladi 0.67 niso na voljo slovenskim rezidentom
slovenski aktivno vodeni skladi 2.5 so na voljo slovenskim rezidentom in jih finančna
industrija agresivno oglašuje
C. PRAKTIČNI DEL:
SLOVENSKE FINANČNE INSTITUCIJE: NAČIN DELOVANJA
Slovenske institucije nas venomer prepričujejo o pomembnosti “strokovnega” vodenja portfeljev. Pravijo da bodo donosi večji če bomo denar zaupali njihovim “strokovnjakom” in ne naklučju. Govorijo da se ne smemo zadovoljevati s poprečjem ker naj bi njihovi “svetovalci” pravilno vnaprej in pred drugimi predvidevali katere delnice bodo bolj uspešne ter jih dodajali v portfelj. Prav tako bodo namesto boga prav oni pravilno predvidevali bodoče dogodke in tudi to kako bodo ti dogodki vplivali na finančne trge: v slučaju padanja bodo delnice pravočasno zamenjali z gotovino in obratno.
Zato bomo donose aktivno vodenih skladov nad katerimi “bdijo mojstri slovenskega finančnega parketa” primerjali s povprečnimi donosi, torej donosi pasivno vodenih skladov nad katerimi ne bdi nihče. Spodaj si lahko ogledate »dodatno vrednost strokovnega plemenitenja premoženja« v rdečem:
Zakon ki ureja področje vzajemnih skladov v Sloveniji je Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-3). Slednji veleva da morajo biti VEPi (vrednosti enote premoženja) javno objavljeni ter vsakodnevno posodobljeni (izjema so konci tedna in prazniki).
ČLANICE ZDRUŽENJA DRUŽB ZA UPRAVLJANJE INVESTICIJSKIH SKLADOV (№9):
Če bi ob vstopnem datumu vlozili 1 tisoč €, bi 29. decembra 2023 imeli:
(V oklepajih je vsota po odbitju vstopnih in izstopnih stroškov, za pasivni sklad 0.2%, za slovenski aktivni sklad približno 15 do 20 krat več)
VSTOPNI DATUM: AKTIVNI SKLAD PASIVNI SKLAD
OPLEMENITENI POVPREČJE
SKLADI NLB (Tržni delež 39.14% = 1.54 MILIJARDE €, december 2022, vir ZDU GIZ)
GLOBALNI SKLAD *1 25-09-2009 2541 € (2434 €) 4904 € (4894 €)
AZIJA *2 12-11-2009 1591 € (1528 €) 2553 € (2550 €)
ZDA *3 25-11-2013 2949 € (2831 €) 3782 € (3774 €)
FARMACIJA IN ZDRAVSTVO *4 04-01-2010 3234 € (3151 €) 6661 € (6648 €)
VISOKA TEHNOLOGIJA*5 26-01-2010 5977 € (5738 €) 12862 € (12836 €)
NEPREMIČNINE *6 25-11-2013 1380 € (1325 €) 1798 € (1794 €)
OBVEZNICE VISOKIH DONOSOV*7 25-11-2013 1254 € (1253 €) 1706 € (1703 €)
TRIGLAVSKI SKLADI (Tržni delež 31.34% = 1.23 MILIJARDE €, december 2022, vir ZDU GIZ)
GLOBALNI *8 25-09-2009 1600 € (1581 €) 4904 € (4895 €)
TOP BRANDS *9 02-11-2012 2880 € (2793 €) 3785 € (3777 €)
TEHNOLOGIJA*10 22-06-2020 1471 € (1427 €) 1707 € (1703 €)
AZIJA*11 06-10-2006 1156 € (1121 €) 2270 € (2265 €)
VZHAJAJOČI TRGI *12 02-06-2006 1183 € (1148 €) 2201 € (2196 €)
ZDA*13 05-06-2006 3128 € (3034 €) 5655 € (5644 €)
ZDRAVJE IN FARMACIJA*14 10-10-2011 3434 € (3331 €) 5979 € (5967 €)
GENERALI INVESTMENT (Tržni delež 1573% = 0.62 MILIJARDE €, december 2022, vir ZDU GIZ)
ZDA *15 18-04-2016 2220 € (2134 €) 2625€ (2620 €)
GLOBALNI *16 12-04-2011 1747 € (1695 €) 3971€ (3963 €)
PRVI IZBOR *17 25-09.2009 3079 € (2986 €) 4904 € (4894 €)
VZHAJAJOČI TRGI *18 14-03-2006 1700 € (1649 €) 2088 € (2084 €)
TEHNOLOGIJA *19 26-06-2006 6521 € (4316 €) 13684€ (13656 €)
VITALNOST *20 04-01-2010 3326 € (3226 €) 6661€ (6648 €)
JUGOVZHODNA EVROPA *21 27-02-2006 756 € ( 733 €) 2037€ (2033 €)
LATINSKA AMERIKA*22 01-10-2008 1730 € (1678 €) 3546 € (3540 €)
PRVI IZBOR*23 25-09-2009 3079 € (2982 €) 4904€ (4894 €)
SAVA INFOND (Tržni delež 12.55% = 0.49 MILIJARDE €, december 2022, vir ZDU GIZ)
GLOBALNI *24 25-09-2009 1866 € (1810 €) 5466 € (5456 €)
ZDA *25 04-06-2007 2726 € (2664 €) 4897 € (4887 €)
VZHAJAJOČI TRGI *26 03-10-2005 1903 € (1846 €) 2471 € (2446 €)
TEHNOLOGIJA *27 01-10-2007 4037 € (3916 €) 11169 € (11174 €)
ZDRAVSTVO *28 04-01-2010 3727 € (3615 €) 6661 € (6648 €)
EVROPA *29 15-11-2004 1536 € (1490 €) 2837 € (2832 €)
KITAJSKA *30 29-07-2011 738 € ( 716 €) 2504 € (2500 €)
PRIMORSKI SKLADI (Tržni delež 1.24% = 0.05 MILIJARDE €, december 2022, vir ZDU GIZ)
MODRA LINIJA*31 25-09-2009 1637 € (1588 €) 4904 € (4895 €)
ŽIVA *32 25-09-2009 2226 € (2160 €) 4904 € (4895 €)
QUANT *33 23-05-2014 1146 € (1112 €) 2158 € (2154 €)
OSTALE FINANČNE INŠTITUCIJE
№10 in №11: ob vstopnem datumu bi investirali 1000 €
№12: vsak mesec bi v obdobju 10. ali 15. let investirali 300 € (ob neplačevanju vsak mesec bi bil znesek zaradi dodatnih stroškov veliko manjši)
VSTOPNI IZSTOPNI OPLEMENITENO POVPREČJE
DATUM DATUM PREMOŽENJE
MODRA POKOJNINA (№10) 25-9-2009 08-9-2022 4307 € 5384 €
SOP (№11) 01-3-2017 31-3-2023 1468 € 2019 €
FINANČNA HIŠA (№12) 20-4-2012 20-4-2022 62,817.60 € 73,690.94 € po odbitih davkih
124 € mesečna renta 153 € mesečna renta
renta neprilagojena inflaciji renta prilagojena inflaciji
20-4-2007 20-4-2022 90,651 € 112,375 € po odbitih davkih
188 € mesečna renta 270 mesečna renta
renta neprilagojena inflaciji renta prilagojena inflaciji
KAKO SE OTRESTI SLOVENSKIH (IN DRUGIH) PIJAVK?
Ne kupujte nobenih finančnih produktov narejenih v Sloveniji!
Ne kupujte nobenih hibridnih produktov (kombinacij investiranj in zavarovanj) narejenih kjerkoli!
Kot smo videli so prav vsi finančni produkti narejeni v naši domovini izredno dragi in katastrofalno neuspešni. Razlika med donosi slovenskih aktivnih skladov in pasivnih ETFov je zlasti očitna pri starejših produktih kjer je obrestno obrestni strošek “plemeniteljev” zaradi daljšega časovnega obdobja lahko vlagateljem naredil več škode.
Del vzroka tiči v dejstvu da so vsi v Sloveniji ustvarjeni skladi aktivno vodeni in zato obračunavajo izredno visoke provizije za "usluge" ki škodijo vlagateljem in dajejo kruh upravljalcem, del pa tudi v nesposobnosti managerjev. Slovenski aktivno upravljan sklad tudi nikoli ni 100% investiran, saj potrebuje sredstva za morebitna izplačila investitorjev: kadar se vrednosti delnic večajo (v 70% mesecev), slovenski aktivni sklad izgubi del dobička.
Slovenija je članica EU in je kot taka zavezana nakupu le onih skladov ki imajo oznako UCITS:
https://en.wikipedia.org/wiki/Undertakings_for_Collective_Investment_in_Transferable_Securities_Directive_2009
https://www.bogleheads.org/wiki/EU_investing
Seznam slednjih najdemo tukaj:
https://www.justetf.com/en/
https://www.ucits-etfs.com/
Če nočemo da bi nam FURS štirikrat na leto pobral 25% davka na dividende si izberemo tiste ETFe ki reinvestirajo dividende. Gre za takoimenovame accumulating ETFs:
https://www.justetf.com/en/find-etf.html?groupField=index&distributionPolicy=distributionPolicy-accumulating&ls=any
Trenutno je na nemškem trgu blizu 1700 akumulirajočih ETFov. Tisti ki ne zaupajo ETFom ki temeljijo na pogodbi o zamenjavi (SWAP
based, okrog 20% ETFov) lahko izbirajo med ETFi ki fizično replicirajo portfelj kar pomeni da imajo dejanske delnice (80% ETFov). ETFe ki temeljijo na SWAPih lahko izločite če pri levem stolpcu (replication method) odkljukate samo full replication in sampling ETFe:
https://www.justetf.com/en/find-etf.html?groupField=index&distributionPolicy=distributionPolicy- accumulating&ls=any&replicationType=replicationType-full&replicationType=replicationType-sampling
Vsi ETFi ki jih omenjam na stranici ki jo pravkar berete vsebujejo dejanske delnice.
Odločimo se za tisti sklad oziroma tisto kombinacijo skladov ki se najbolje prilega našemu profilu: mlajši naj izberejo agresivne produkte, starejši pa bolj konzervativne. Konzervativni produkti (obveznice) ob padcu trgov padejo občutno manj kot agresivni produkti (delnice). Starejši vlagatelji ki ob padcu že jemljejo sredstva iz portfelja bodo ob agresivnih produktih imeli večje izgube, zaradi starosti pa manj časa za čakanje da se trgi dvignejo na raven pred padcem.
Bolj kot starost je važno kdaj bo vlagatelj začel iz oplemenitenega premoženja jemati denar. Običajno se to zgodi ob 65. letu ko večina odide v pokoj, ni pa nujno. Če bomo delali dalj, oziroma če imamo dovolj drugih sredstev za preživetje, je smotrno da pustimo denar v skladih dalj casa.
Če imamo do začetka jemanja depozitov 15 let ali več je umestno biti karseda agresiven: ameriške delnice še nikoli od ustanovite ameriške borze leta 1792 niso imele niti enega 15 letnega obdobja ko bi vrednost delnic bila ob koncu obdobja manjša kot ob začetku (№13). Portfelj naj zatorej ne vsebuje nobenih obveznic pač pa le delnice.
V zadnjij 100. letih so imele najvišje donose ameriške delnice. Tisti ki menijo da se bo ta trend nadaljeval tudi v bodoče lahko vlagajo v pasivne ETFe izključno ameriških podjetij; tisti pa ki niso prepricani da bodo ZDA ohranile primat lahko izberejo globalne sklade:
Velika ameriška podjetja, povprečno 10% letnega donosa v $ med 1926-2015:
ETF: SXR8 posnema indeks SP500 (500 največjih ameriških podjetij)
https://www.justetf.com/en/etf-profile.html?query=IE00B5BMR087&groupField=index&from=search&isin=IE00B5BMR087#overview
Stopnja rizika 4 od 5 (višji rizik = višja nihanja: v 70% mesecev navzgor)
Mala ameriška podjetja, povprečno 12% letnega donosa v $ med 1926-2015:
ETF: ZPRR, posnema indeks Rusell 2000 (vsebuje okrog 2000 delnic malih ameriških podjetij)
https://www.justetf.com/en/etf-profile.html?query=IE00BJ38QD84&groupField=index&from=search&isin=IE00BJ38QD84#overview
Stopnja rizika 4.5 od 5 (višji rizik = višja nihanja: v 70% mesecev navzgor)
Mala poceni ameriška podjetja, povprečno 14.46% letnega donosa v $ med 1926-2022.
ETF: ZPRV, posnema indeks MSCI USA Small Cap Value Weighted index (vsebuje okrog 2000 delnic malih poceni ameriških podjetij)
https://www.justetf.com/uk/etf-profile.html?query=IE00BSPLC413&groupField=index&from=search&isin=IE00BSPLC413#overview
Stopnja rizika 5 od 5 (višji rizik = višja nihanja: v 70% mesecev navzgor)
Visoka tehnologija:
ETF: SXRV, posnema indeks NASDAQ 100 (vsebuje 100 največjih podjetij ameriškega indeksa NASDAQ kjer so koncentrirana podjetja visoke tehnologije), povprecno 8.61% letnega donosa od ustanovitve indeksa 31 marca 1999, oziroma 10.36 %v € od ustanovitve ETFa 7 septembra 2001 do 27 maja 2022:
https://www.justetf.com/en/etf-profile.html?query=IE00B53SZB19&groupField=index&from=search&isin=IE00B53SZB19#overview
Stopnja rizika 5 od 5 (višji rizik = višja nihanja: v 70% mesecev navzgor)
Podjetja celotnega razvitega sveta = globalni sklad
ETF: IWDA posnema indeks MSCI WORLD, (vsebuje 1541 delnic 23. razvitih dežel celega sveta, 68% v ZDA), povprečno 5.92% letnega donosa v € od ustanovitve indeksa 29. decembra 2000 do 27 maja 2022:
https://www.justetf.com/en/etf-profile.html?query=IE00B4L5Y983&groupField=index&from=search&isin=IE00B4L5Y983#overview
Stopnja rizika 3 od 5 (višji rizik = višja nihanja: v 70% mesecev navzgor)
Obveznice ameriških podjetij:
ETF: LQDA vsebuje obveznice 2501 korporacij, večina v ZDA, povprečno 2.06% letno v € med ustanovitvijo ETFa 12. aprila 2017 in 27. majem 2022
https://www.justetf.com/en/etf-profile.html?query=IE00BYXYYJ35&groupField=index&from=search&isin=IE00BYXYYJ35#overview
Stopnja rizika 1 od 5 (višji rizik = višja nihanja: v 70% mesecev navzgor)
Obveznice evropskih podjetij:
ETF UBS accumulating: vsebuje obveznice 728 podjetij iz EU, med ustanovitvijo 30 novembra 2017 do 31 maja 2022 je so bili donosi – (minus) 4.06%!!!
https://www.justetf.com/en/etf-profile.html?assetClass=class-bonds&groupField=index®ion=Europe¤cy=EUR&bondType=Corporate&bm=All%2Bmaturities&bondRating=InvestmentGrade&from=search&isin=LU1484799843#overview
Stopnja rizika 1 od 5 (višji rizik = višja nihanja: v 70% mesecev navzgor)
ETF UBS distributing: vsebuje obveznice 728 podjetij iz EU, med ustanovitvijo 17 januarja 2017 do 31 maja 2022 je so bili donosi + 0.40%
https://www.justetf.com/en/etf-profile.html?assetClass=class-bonds&groupField=index®ion=Europe¤cy=EUR&bondType=Corporate&bm=All%2Bmaturities&bondRating=InvestmentGrade&from=search&isin=LU1484799769#overview
Stopnja rizika 1 od 5 (višji rizik = višja nihanja: v 70% mesecev navzgor)
Če se le da za posrednike uporabljajte internetne platforme ki so regulirane in ki bodo vložile vaše finančne produkte v dobro stoječe banke v ZDA ali EU.
Cenovno je najbrž najugodnejši Optimtrader ki je slovenska podruznica podjetja Interactive Brokers:
https://en.wikipedia.org/wiki/Interactive_Brokers
Če internetna platforma propade ne skrbite, celoten portfelj je vseskozi naložen pri velikih ameriških in evropskih bankah skrbnicah, ne pri posredniku.
https://optimtrader.com/en/pricing/
Zanesljiva platforma je tudi eToro:
https://www.etoro.com/customer-service/help/1430821/which-fees-and-commissions-does-etoro-have/
Lahko pa kot posrednika uporabite tudi katerikoli slovensko banko ki se s tem ukvarja. Pred nakupom jih nujno po elektronski pošti vprašajte po vseh stroških: strošek nakupa, strošek prodaje, letni strošek in vsi drugi stroški.
"IDEALEN" PORTFELJ
https://www.reddit.com/r/Slovenia/comments/16gm1cs/idealen_portfelj_za_vlagatelje_ki_investiranega/
POGOSTOST VLAGANJA
Ko se odločite v kateri pasivni ETF boste vlagali vlagajte vanj kadarkoli morete. Če imaste reden dotok denarja vlagajte isto količino v rednih intervalih (cost averaging). Ne ugibajte kaj se bo zgodilo: ne čakajte na vrhove da bi prodali, ne čalajte na padce da bi kupili. Edina izjema so tisti katerim bog redno sporoča gibanja tečajev za vsaj 10 let vnaprej.
Kadar se poslužujete sistema “cost averaging”, kupujete večje število ETFof ko so cenejsi, in manjše ko so dražji. Začnite seveda čimprej. Če upoštevamo podatke zadnjih 50. let vidimo da so malenkostno višje donose imeli tisti ki so vlagali denar enkrat letno na začetku kateregakoli 12 mesečnega obdobja v primerjavi z onimi ki so vlagali vsak mesec ali vsake tri mesece. To pa zato ker so na dolgi rok vrednosti delnic na začetku kateregakoli 12 mesečnega obdobja običajno nižje kot v naslednjih 12 mesecih.
Vlaganje 1x letno - na začetku leta - dosega višje donose, kot 1x mesečno tekom leta, ker del denarja vložite prej, torej prej začne ustvarjati donos.
Pravilen povzetek tega je, da v primeru, da dobite večjo količino denarja na enkrat (dediščina, prodaja nepremičnine, ...) se statistično bolj splača vložit ves denar takoj, ne pa ga razdeliti na več delov in vlagati postopoma.
Kadar pa nekdo vlaga svoje redne dohodke, ne začne leta s kepo denarja, temveč izbira med rednim mesečnim vlaganjem ali kopičenjem denarja in enkratnem nakupu konec leta. Tudi v tem primeru velja, da je denar dobro vložiti čim prej, torej vsak mesec takoj po prejemu dohodka. Cost averaging 1x letno je slabša izbira saj zamudiš rast tekočega leta.
Edini razlog, da svojih rednih prihodkov ne bi vlagali mesečno, ampak npr. četrtletno, so stroški nakupa delnic. Konkretno, če na IBKR vlagate manj kot cca 150, mesečno, se bolj splača vplačevat na 3 mesece.
Predstavljajmo si tri scenarije po katerih bi vlagali 1200$ letno od januarja 1972 do decembra 2022 (50 let) v povprečje vseh ameriških delnic (total US stock market index), rezultati so spodaj:
https://live.staticflickr.com/65535/52889705858_8d53c67c14_b.jpg
KAKO SI SAMI USTVARIMO RENTO Z NAJVIŠJIMI DONOSI
https://www.reddit.com/r/Slovenia/comments/1c0iw7n/kje_lahko_kupite_rento_z_najvi%C5%A1jimi_donosi/
D. TEORETIČNI DEL:
FINANČNI TRGI - osnovni pojmi:
ZGODOVINA
Kadarkoli je človeštvo hotelo kaj ustvariti je potrebovalo začetni kapital. V sužnjelastništvu je vladajoči razred sužnje prisilil v delo, v komunizmu pa se je kapital črpal izključno iz davkov.
V kasnem fevdalizmu in v kapitalizmu so ljudje na vrhu piramide izumili bolj sofisticirane metode pridobivanja kapitala: obveznice in delnice. Oboje danes individualni vlagatelji lahko kupijo na borzi s pomočjo posrednika borzne hiše.
FINANČNE INSTITUCIJE
BORZA (STOCK EXCHANGE) je institucija kjer teče trgovanje vrednostnih papirjev med prodajalci in nakupovalci. V ZDA so borze NYSE, NASDAQ, CHICAGO MERCANTILE EXCHANGE; v Sloveniji pa je to LJUBLJANSKA BORZA ki trguje z delnicami slovenskih podjetij.
BORZNA HIŠA (BROKERAGE HOUSE) je institucija ki za kliente kupuje in prodaja vrednostne papirje na borzi. Gre torej za posrednika med borzo in individualnim investitorjem. V ZDA so najbolj znane borzne hise BLACK ROCK, VANGUARD, FIDELITY, CHARLES SCHWAB; v Sloveniji pa TRIGLAVSKI SKLADI, GENERALI, NLB SKLADI, SAVA INFOND, PRIMORSKI SKLADI ipd.
FINANČNI INSTRUMENTI
OBVEZNICE (BONDS)
V Italiji dvanajstega stoletja so se mesta često vojskovala med seboj za kar so potrebovala denar. Ker so se mestne oblasti bale da bodo dodatni davki vzpodbudili upor so si denar izposodili, meščanom pa so po preteku določenega časa obljubili povrnitev vsote z dodanimi obrestmi. Ker so se mesta obvezala da bodo denar vrnila so te finančne instrumente poimenovali obveznice. Denar so oblasti pridobile od meščanov na primarnem trgu, meščani pa so, če so hoteli, obveznice lahko prodali še pred iztekom pogodbe na sekundarnem trgu.
Če je kazalo da utegne mesto vojno izgubiti je cena obveznic na sekundarnem trgu močno padla. Tisti ki je tvegal in kupil obveznice po znižani ceni na sekundarnem trgu je ob nepričakovani zmagi bogato zaslužil, ob porazu pa izgubil vse.
Kasneje so obveznice začele izdajati tudi privatna podjetja. Če podjetje propade, mora najprej izplačati lastnike obveznic in šele zatem lastnike delnic.
Obveznice kupujemo na dva načina:
Kadar kupimo individualno obveznico točno vemo koliko bomo dobili vendar bomo morali počakati do dneva zapadlosti.
Kadar pa kupimo obvezniški sklad (ETF) lahko delnico obvezniškega ETFa prodamo kadarkoli vendar nikoli ne vemo točno koliko bomo dobili.
Mnogi sprašujete zakaj obvezniškim ETFom cena niha saj izdajatelj kupi obveznice po fiksni obrestni meri?
Res je da izdajatelj kupi obveznice po fiksni obrestni meri vendar jih med dozorevanjem nadomešča z novimi obveznicami.
Če bodo obrestne mere naraščale bo cena obveznic na sekundarnem trgu padla, to pa zato ker ljudje ne bodo hoteli kupovati obveznic z nižjimi donosi če pa že imajo na razpolago obveznice z višjimi donosi. Zato bo za krajši čas prišlo do padca vrednosti ETFa.
Ščasoma pa se bo ETF znebil obveznic z nižjimi donosi in jih nadomestil z novimi obreznicami ki že imajo višje donose. Zato bo čez določen čas vrednost istega ETFja narasla. Če pa bodo obrestne mere padale bo situacija obrnjena.
Na spremembe obrestnih mer so bolj občutljive obveznice z daljšim dospetjem (maturity), zato bodo le te ob narašcanju obrestnih mer bolj padle, na dolgi rok pa bolj pridobile.
Spodaj si lahko ogledate kako to izgleda v praksi: namesto ETFa bom uporabil odgovarjajoči indeksni sklad da bomo lahko šli nazaj do leta 1995 (takrat UCITS ETFov še ni bilo). VBTIX je indeksni sklad obveznic s povprečnim dospetjem 8.9 let in VBISX 2.8 let. Ker VBTIX bolj niha bo na daljši rok imel višje donose kot VBISX:
https://live.staticflickr.com/65535/52823911154_f4b9b81cfd_b.jpg
Če pa primerjate donose obveznic z donosi delnic je situacija podobna: ker delnice bolj nihajo kot obveznice bodo delnice na daljši čas imele višje donose:
https://live.staticflickr.com/65535/52824178858_ee42c67775_b.jpg
Na kratko, če ste mladi in niste impulzivni vlagajte v bolj rizične finančne instrumente (delnice) saj boste na starost imeli veliko več. Če pa ste starejši ali če nimate živcev da bi "prebavili" padce, potem raje kupite manj rizične finančne instrumente vendar boste v tem primeru za večjo varnost plačali z manjšimi donosi ko boste stari.
Sigurnih velikih donosov pa v realnem svetu ni. Obstajajo samo v lažnivih reklamah ki polnijo slovenski prostor.
DELNICE (STOCKS = EQUITIES)
V Amsterdamu je leta 1602 Dutch East India Company (Verenigde Oostindische Compagnie "VOC") potrebovala denar za vzpostavitev trgovanja z Indijo. Ker je bil posel izredno tvegan se je družba odločila da ne bo obljubila ničesar razen enakega deleža dobička ali izgube. Svoj finančni instrument je poimenovala delnica. Takoj po ustanovitvi je vsaka delnica redno izplačevala imetnikom delež dobička (dividende) ki je takrat v povprečju znašal 17 %. To pomeni da je lastnik delnice zgolj v 6. letih dobil povrnjen celoten vložek, kasneje pa se je dotok dividend nadaljeval še 198 let vse do leta 1799 ko je podjetje VOC prenehalo delovati.
Prav tako kot obveznice je tudi delnice možno prodati na sekundarnem trgu. Kadar je dotok dividend soliden, cena delnic raste in obratno. V prvem primeru govorimo o kapitalskem dobičku, v drugem pa o kapitalski izgubi.
VZAJEMNI SKLADI (MUTUAL FUNDS) gre za košarico instrumentov ki vsebujejo individualne finančne instrumente (delnice, obveznice, ostalo). Prvi moderni vzajemni sklad se je pojavil v ZDA leta 1924.
Borzna hisa kupi na borzi delnice, obveznice, oboje, ali še kaj tretjega. Vse to ima v okvriru svojega vzajemca. Manager borzne hise (upravnik sklada) izbere finančne instrumente preudarno (aktivni skladi) ali naključno (pasivni skladi). Ko se borza zapre ob 16. uri v NYC (NYSE ali NASDAQ) oz Chicagu (Chicago mercantile exchange) borzna hiša preračuna vrednost sklada do približno 17. ure. Ta cena velja za vse tiste ki so s skladom trgovali pred 16. uro. Za one ki so sklad kupili ali prodali po 16. uri pa velja cena naslednjega delovnega dne (cena ki jo borzna hisa izračuna do priblizno 17. ure en delovni dan kasneje).
Klient lahko v vzajemni sklad vloži katerokoli vsoto denarja ki presega minimalni nakup, nato borzna hisa preračuna vrednost vzajemca na 3 decimalke.
V ZDA morajo vzajemci dividende izplačati investitorju, običajno 4 krat na leto, to pa zato da država od dividend lahko pobere davke. V Evropski Uniji (EU) je davkarija manj požrešna: vzajemci lahko dividende izplačujejo (distributing funds) in s tem prikličejo davkarijo, ali pa jih reinvestirajo (accumulating funds) in se na ta način izogneju plačilu davka na dividende.
Ker z vzajemci trguje borzna hiša in ne borza, so vzajemni skladi na voljo le davčnim zavezancem (rezidentom) države v kateri borzna hiša deluje.
AKTIVNI VZAJEMCI (ACTIVELY MANAGED MUTUAL FUNDS) imajo managerja ki naj bi iz vseh možnih finančnih instrumentov izbral tiste za katere predvideva da bodo v bodoče imeli višje donose. Prav tako manager del vrednosti vzjemca lahko pretvori v gotovino ali v obveznice kadar misli da bo trg padel. Ker aktivni managerji ne znajo napovedovati bodočnosti, na dolgi rok (10 let ali več) večina aktivnih skladov povsod po svetu, zlasti pa v Sloveniji, krepko zaostaja za pasivnimi skladi.
Vsak aktivni sklad ima lahko odgovarjajoči ETF.
PASIVNI VZAJEMCI (INDEKSNI SKLADI = INDEX FUNDS) nimajo aktivnega managerja pač pa vsebujejo večino delnic ali obveznic ki so na razpolago v okviru indeksa ki mu sledijo.
Vsak pasivni sklad ima lahko odgovarjajoči ETF.
Najbolj znani so sledeči indeksi:
ZDA:
Dow Jones (DJ) vsebuje delnice 30. največjih in najboljših podjetih ZDA.
https://en.wikipedia.org/wiki/Dow_Jones_Industrial_Average
Standard and Poor 500 (SP500) vsebuje delnice 500. največjih in najboljših podjetih ZDA (torej vsebuje tudi vse delnice indeksa DJ).
https://en.wikipedia.org/wiki/S%26P_500
Wilshire 5000 vsebuje približno polovico vseh ameriških delnic, torej vsebuje tudi vse ali vsaj večino delnic indeksov DJ in SP500. Trenutno vsebuje nekaj manj kot štiri tisoč delnic.
https://en.wikipedia.org/wiki/Wilshire_5000
Russell 3000 prav tako kot Wilshire 5000 vsebuje malo manj kot polovico delnic ameriških podjetij, torej vsebuje tudi vse ali vsaj večino delnic indeksov DJ in SP500. Sklad vsebuje tri tisoč delnic.
https://en.wikipedia.org/wiki/Russell_3000_Index
Russell 2000 vsebuje 2000 manjših podjetij iz indeksa Russell 3000
https://en.wikipedia.org/wiki/Russell_2000_Index
NEMČIJA:
DAX vsebuje 40 najboljšh nemških delnic (je nemški ekvivalent ameriškega indeksa DJ)
https://en.wikipedia.org/wiki/DAX
VELIKA BRITANIJA:
FTSE je indeks Britanskih delnic
https://en.wikipedia.org/wiki/FTSE_Group
JAPONSKA:
NIKKEI 225 vsebuje 225 največjih japonskih delnic
https://en.wikipedia.org/wiki/Nikkei_225
SO AKTIVNO VODENI SKLADI POVSOD PO SVETU MANJ USPEŠNI OD PASIVNIH SKLADOV?
Povsod po svetu je temu tako, je pa to mnogo bolj izraženo v Sloveniji. V naši domovini so provizije aktivnih skladov v povprečju štirikrat višje kot v tujini zato ker smo Slovenci bolj naivni in manj finančno pismeni. Zato smo pripravljeni plačevati astronomske vsote denarja prodajalcem ki sami sebe imenujejo “svetovalci” in ki drug drugemu delijo nagrade za neuspešne produkte (№14).
Podatki za ZDA so skoraj identični s podatki za EU: (Benchmark je povprečje donosov ki ga ponazarja indeks, slednjemu sledi indeksni sklad v ZDA in pasivni ETF v EU).
https://www.wsj.com/articles/indexes-beat-stock-pickers-even-over-15-years-1492039859
https://www.investopedia.com/news/passive-funds-crush-active-new-15year-study/
https://www.investopedia.com/news/passive-funds-crush-active-new-15year-study/
https://www.spglobal.com/spdji/en/documents/spiva/spiva-europe-year-end-2015.pdf
ZAKAJ AKTIVNO INVESTIRANJE ŠKODUJE VLAGATELJEM IN KORISTI FINANČNI INDUSTRIJI?
Zato ker drugače biti ne more.
Prvič: Predstavljajte si dve skupini vlagateljev: neaktivne lenobe in hiperaktivne borce.
Lenobe kupijo polovico vseh delnic, hiperaktivni borci prav tako. Lenobe ne bodo storile nič, borci pa bodo najeli najboljše upravitelje kar jih premore svet da bi iz svoje polovice iztisnili čim več.
Katera skupina bo po v prihodnosti imela več?
Sliši se čudno vendar bodo lenobe imele mnogo višje donose od borcev.
Obe skupini bosta ohranili isto število enakih delnic torej bosta po preteku katerikolega obdoja imeli do centa enako količino kapitala. Edina razlika med obema skupinama je v tem da prva ne bo plačevala “upravljalskih” stroškov, druga pa jih bo.
In zakaj finančna industrija tega ljudem ne pove? Zato ker v skupini nekativnih lenob ne bo zaslužila (skoraj) nič. Zaradi tega “plemenitelji” premoženja redno pišejo borzne komentarje in si izmišljajo na videz “nove” finančne produkte katerih edini namem je to da bi iz Vas iztisnili čim več za “usluge” ki jih Vi ne potrebujete.
https://www.youtube.com/watch?v=xp9KUCel778
Drugič: Za vsakega kupca delnic obstaja prodajalec, in za vsakega prodajalca obstaja kupec. Tako kupec kot prodajalec vstopata v posel z izključnim namenom da bi zaslužila.
Večina (90%) vseh transakcij največjih svetovnih borz izvedejo profesionalni trgovalci (institutional traders), ki s svojimi nakupi in prodajami med vsako sekundo trgovanja določijo ceno ki odraža vse informacije tistega trenutka. Zaradi napredka tehnologije cene vrednostnih papirjev (delnic, obveznic in derivativov) zadnjih 20. let zelo dobro odsevajo najbolj realno ceno. Zato ima vsak vrednostni papir ki trguje na borzi vsak trenutek isto možnost dobička ali izgube kot celoten indeks v katerem se giblje.
Analitiki Wall Streeta so zaradi znanja, dostopa do informacij in najboljše tehnologije v veliki prednosti pred Vami in pred slovenskimi upravniki skladov. Trudite se kolikor hočete, z njimi nikoli ne boste mogli tekmovati. Tudi dve največji legendi Wall Streeta Warren Buffett in William Danoff zadnjih 15 let nimasta večjih donosov kot SP500 (№ 25).
Možno je da bo v naslednjih 20. letih vzšla nova legenda ki bo imela boljše donose od povprečja, vendar je danes nemogoče napovedati kdo bo ta človek. Pa četudi bi to danes vedeli, davkoplačevalci Evropske Unije ne morejo kupiti ameriških vzajemnih skladov, lahko kupijo samo ETFe ki sledijo tem skladom. Velika večina aktivnih vzajemnih skladov pa nima odgovarjajočega ETFa in je zato nedostopna davkoplačevalcem izven ZDA.
S tem ko slovenski aktivni upravitelji stavijo katere delnice bodo v prihodnje najdonosnejše pravijo da znajo pred profesionalnimi investitorji Wall Streeta odkriti podcenjene naložbe.
V ZDA trguje stotisoče profesionalcev. Imajo mogoče slovenski upravitelji dostop do informacijih ki so nedostopne Wall Streetu? Jim ameriška Fed vnaprej in pred vsemi drugimi sporoča bodoče obrestne mere tako da se lahko Slovenci pripravijo prvi? Imajo slovenski upravitelji boljše računalnike, boljše kristalne krogle ali kar direktno telefonsko povezavo z Bogom? Kaj je torej tisto kar imajo slovenski upravitelji in česar Wall Street nima da lahko zaračunavajo 4 krat višje letne stroške od ameriških aktivnih skladov in 30 krat višje stroske od pasivnih skladov?
Tisto kar imajo so slovenski vlagatelji ki so zaradi finančne nepismenosti in neizmerne naivnosti pripravljeni plačevati astronomske provizije za produkte za katere niti ne vedo da so neuspešni. Le zakaj bi slovenski upravniki znižali stroške na povprečje razvitega sveta, če pa so jih slovenski vlagatelji pripravljeni plačevati?
Namesto da se vtikate v delo analitikov Wall Streeta, se jim zahvalite za trud in kupite košarice delnic ki imajo nizke stroške: to so indeksni skladi v ZDA oziroma pasivni akumulirajoči ETFi v EU. Predstavljajte si analitike Wall Streeta kot kirurga ki bo operiral člana vase družine. Bi dovolili nekomu ki bere revijo Moje Zdravje da se vmešava v potek operacije?
Pasivno investiranje (ki ima po vseh statističnih podatkih veliko višje donose od aktivnega) je pasivno le v tem da se Vi ne vmešavate v delo onih ki se najbolje spoznajo na ocenjevanje vrednosti delnic. Aktivnost prepustite stotisočim analitikom Wall Street-a, vi pa zgolj pasivno vlagajte. Ignorirajte hrup ki ga namenoma ustvarjajo prodajalci aktivno vodenih skladov (finančna industrija):
https://www.youtube.com/watch?v=8t8VqokOpj4
https://youtu.be/Kh5x9Tz7R7I
https://youtu.be/fUpoK2ZOFWc
Aktivno upravljanje bi delovalo le pod pogojem da bi vsi drugi upravljalci (razen našega) bili neumni, leni ali altruistični in bi dovolili našemu upravljalcu da prvi kupi zmagujoče delnice. Vendar ostali upravljalci ne sedijo križem rok temveč kupijo obetavnejše delnice, jim z nakupom zvišajo ceno in izničijo profit za vse tiste ki kupijo delnice za njimi. Zato se aktivno upravljanje (skoraj) nikoli ne posreči.
V Sloveniji so aktivni skladi pravzaprav prikriti indeksni skladi ki pod krinko “aktivnosti” zaračunavajo astronomske provizije za usluge ki škodijo vlagateljem in koristijo “plemenitenjem”.
EXCHANGE TRADED FUND = ETF (Kotirajoči Investicijski Skladi)
Gre za vzajemni sklad, aktivni ali pasivni, ki se kupi in proda tako kot individualna delnica: na borzi med 9.30 in 16. uro NY time oz Chicago time. Prvi ETF se je pojavil leta 1989. Takrat so bili računalniki že dovolj močni da so lahko izračunali vrednost sklada za vsako sekundo posebej.
Klient lahko v ETF vloži katerokoli vsoto ki je enaka vrednost 1 ali več ETFov, običajno pa ne more kupiti dela enega ETFa: kupi lahko ali 4 ali 5 ETFov, običajno pa ne pa 4.521 ETFa kot to lahko stori z vzajemci.
Ker z ETFi trguje borza in ne borzna hiša so ETFi na voljo kupcem vsega sveta oziroma tistim katerih posrednik kupuje ETFe direktno na borzi. Ameriški ETFi so na voljo Slovenskim drzavljanom ki jih lahko kupijo preko on line posrednikov kot Optimtrader ali s pomočjo slovenskih bank in borznih hiš. Slovenske banke in borzne hiše imajo veliko višje provizije.
Kupci dobijo ETF po trenutni ceni med trgovanjem borze (9.30 do 16 ure, NY time). Če klienti kupijo ali prodajo ETF po 16. uri, ga bodo kupili ali prodali po ceni ki bo na voljo ob odprtju borze (ob 9.30) naslednjega delavnega dne.
ETF, DELNICE SKLADI
Čas nakupa
Ko borza deluje trenutna cena cena izracunana okrog 17 ure istega dne
Ko je borza zaprta cena ob odprju borze naslednjega dne cena izracunana okrog 17 ure naslednjega dne
Letni stroški minimalni minimalni za pasivne sklade
veliki za mednarodne aktivne sklade
ogromni za slovenske aktivne sklade
Vstopni stroški majhni nič za pasivne sklade
veliki za aktivne sklade
ogromni za slovenske aktivne sklade
Možnost nakupa
tujim drzavljanom da ne
deleža instrumenta običajno ne da
Razpršenost nalozb velika za ETFe, nobena za delnice velika za vse sklade
Vsi stroški majhni majhni za pasivne sklade
veliki za mednarodne aktivne sklade
ogromni za slovenske aktivne sklade
V EU, ne pa tudi v ZDA, velika večina ETFov sledi pasivnim skladom. Zato se v EU ETF velikokrat uporablja kot sinonim za indeksni sklad.
NALOŽBENA ŽIVLJENSKA ZAVAROVANJA
Verjetno ste že slišali za zavarovalniške produkte ki sami sebe oglašujejo kot najboljša kombinacija elementov investiranja ker naj bi omogočali:
Vse štiri zgornje predpostavke so seveda napačne:
1- nihče na svetu ne more vnaprej predvideti katere delnice bodo v bodoče bolj uspešne. Zato 85% aktivno vodenih skladov v ZDA v 10. letih zaostaja za povprečjem, v Sloveniji pa vsi.
2- Premija v slučaju smrti je minimalna.
3- Davčna olajšava je resnično prisotna vendar so vsi drugi »stroški« ki jih zavarovalnica neopazno podtakne veliko večji od davčne olajšave tako da ste na slabšem kot če bi plačali davke.
4- Vlaganje v zelene sklade je nesmisel saj upravlalci sklade ne kupujejo od podjetij temveč od drugih vlagateljev na borzi.
https://www.reddit.com/r/Slovenia/comments/1bwebas/nateg_imenovan_%C5%BEivljensko_nalo%C5%BEbeno_zavarovanje/
VLAGANJE V ČISTO ENERGIJO, DRUŽBENO ODGOVORNA PODJETJA IN PODOBNO (tako imenovani DRUŽBENO ODGOVORNI in ZELENI SKLADI):
Res je da na podjetja višja cena delnic ugodnejše deluje kot nižja cena to pa zato ker imajo podjetja z višjimi cenami delnic večji prestiž, direktorji podjetij ki imajo poleg osnovne plače tudi dodatek ki temelji na delniških opcijah bodo dobili višjo nagrado, težji so prevzemi, podjetja lažje dobijo posojila, ipd.
https://www.investopedia.com/investing/why-do-companies-care-about-their-stock-prices/
https://www.youtube.com/watch?v=I1Pk7JUqjno
https://www.youtube.com/watch?v=h2kNYtbfiKw
Vendar delničarji vlagajo direktno v podjetja samo takrat ko kupijo delnice od podjeti in ne takrat ko kupijo delnice od drugih delničarjev preko borze. Do direktnega vlaganja v podjetja največkrat pride v prvi javni ponudbi (IPO). Zato vlaganje v takoimenovane družbeno odgovorna podjetja v resnici ne obstaja. Sklad namreč skladno s pravili upravljanja ne sme kupovati delnic ki še ne kotirajo na borzi tako da lahko kupi delnice podjetij šele po izvedeni prvi javni ponudbi. Skladi delnic zato ne kupujejo od podjetij samih pač pa od delničarjev na sekundarnem trgu (na borzi). Podjetja, zelena in vseh drugih barv, od vašega kupovanja njihovih delnic (od drugih delničarjev in ne od podjetij) ne bodo imela kaj drugega kot večji prestiž v javnih občilih in višje nagrade vodilnih direktorjev.
https://www.yahoo.com/video/buy-stock-heres-much-cash-180211114.html
When You Buy Stocks, Where Does Your Money Go & What Do You Own? (yahoo.com)
Podjetje Disney zatorej ob padcu delnice maja 2022 ni izgubilo niti centa "zaradi promoviranja prebujenske kulture" kot je vzhičeno poročala Nova24tv; 63 milijard $ so izgubili delničarji:
https://nova24tv.si/sprosceno/walt-disney-zaradi-promoviranja-prebujenske-kulture-izgubil-skoraj-63-milijard-dolarjev/
Prav tako podjetje ki proizvaja pivo Bud light zaradi oglasa s transseksualcem ni utrpelo 4 milijardne izgube:
https://nova24tv.si/svet/video-4-milijardna-izguba-podjetja-zaradi-oglasa-s-transseksualcem/
PREBIRANJE FINANČNIH NOVIC, SPREMLJANJE DOGAJANJ NA FINANČNIH TRGIH
Tudi to nima nobenega smisla. Kar boste izvedeli so stare novice ki so se v parih sekundah že inkorporirale v ceno finančnih instrumentov.
Novice bi bile uporabne le če bi bile za vnaprej: vedeti bi morali kaj se bo zgodilo v bližnji ali še bolje v daljni prihodnosti. Vedeti bi morali tudi kako bodo ljudje takrat psihološko reagirali na prav te novice. Za kaj takega pa rabite telefonsko številko boga. Pa še to, da bi Vi imeli profit od novic, bi Vi morali biti edini ali vsaj prvi katerim bi bog razkril kaj se bo zgodilo: če zvedo to vsi od tega za vas ne bo nobene koristi.
Nihče, zlasti pa ne vaš finančni svetovalec (beri prodajalec) ne ve kaj se bo zgodilo čez eno minuto ali v naslednjih 10. letih. Edino kar imamo je velika verjetnost da se bodo donosi delniških trgov na dolgi rok tudi v bodoče odvijali podobno kot v zadnjih 420 letih.
https://www.youtube.com/watch?v=uk5cGhRhyjA
https://www.youtube.com/watch?v=ysorxqXU4w0
PROUČEVANJE PODJETIJ V KATERA VLAGATE
Gre za popolno izgubo časa. Trudite se kolikor hočete, nikoli ne boste odkrili prav ničesar kar že ni znano drugim investitorjem. Študij podjetij bi imel smisel le če bi bili Vi edini ki bi imeli na razpolago podatke in tudi edini ki bi te podatke pravilno interpretirali. Ob četrt milijona finančnih analitikov samo v ZDA in ob podatkih javno dostopnih na internetu je to misija nemogoče.
https://www.youtube.com/watch?v=BlwU9nTFPLw
UPORABA ALGORITMOV UMETNE INTELIGENCE
Gibanja delniških tečajev so na kratek rok (10 let in manj) naključna in zavisijo izključno od ponudbe in povpraševanja. Ker je oboje v veliki meri posledica nagonskih in ne razumskih odločitev nam AI pri tem ne more pomagati. Če pa bi AI lahko pomagala, bi morala naša borzna hiša biti edina ki bi imela dostop do AI.Zato algoritmi ki naj bi s pomočjo AI napovedovali gibanja tečajev ne obstajajo. Obstaja pa armada goljufov ki bi Vam ta neobstoječi produkt zelo rada prodala.
Gibanje tečajev si najlažje ponazorimo z gibanjem psa na zelo dolgem povodcu. Če vlagamo na dolgi rok (15 let in več) vemo kje bomo pot začeli in kje končali, nimamo pa pojma kam bo pes med potjo zavijal.
TAKOIMENOVANE "PREDNOSTI" KROVNIH SKLADOV
Slovenski finančni svetovalci (beri prodajalci) Vas bodo prepričevali kako zelo so krovni skladi koristni ker ob zamenjavi podskladov istega krovnega sklada ne boste plačevali davkov. To je sicer res, vendar menjava naložbene politike prinaša več škode kot koristi.
Res je da se donosnost posameznih alokacij (industrijskih sektorjev, držav ali tipov delnic) spreminja iz minute v minuto, dejstvo pa je da nihče vnaprej ne ve katera alokacija bo prevladovala tudi v bodoče. Finančni analitiki lahko zaznajo katera alokacija ima višje rezultate danes, vendar to ne pomeni da bo ohranjala višje donose tudi jutri. Hkrati z "mojstri slovenskega finančnega parketa" opazijo višje donose tudi vsi ostali analitiki našega planeta, kupijo več delnic trenutno zmagujoce alokacije, ji s tem dvignejo ceno in izničijo profit. Podatki za nazaj nimajo prav nobene napovedne vrednosti za prihodnost.
Če to ne bi bilo res, bi slovenski aktivno vodeni skladi večjih trgov, npr ZDA ali globalni trgi, imeli višje donose od povprečja pasivnih skladov, vendar temu ni tako. Prav vsi slovenski skladi ki imitirajo globalne in ameriške trge so veliki luzerji.
VLAGANJE V DELNICE Z VISOKIMI DIVIDENDNIMI DONOSI
Vera v dividende ki naj bi bile “imune” ob padcih trgov se je rodila pred parimi desetletji v ZDA. Ameriški "plemenitelji" so takrat "odkrili" da naj bi bilo vseeno kakšni so kapitalski dobički kadar delnica izplačuje visoke dividendne donose. Zato so take delnice na veliko priporočali upokojencem. Firma VectorVest še dandanes trdi: “Dividends are particularly valuable in retirement because they provide a consistent stream of income that can help cover living expenses. And, unlike bonds, dividend stocks offer the potential for capital gains as well as income. That means your portfolio can continue to grow even as you withdraw money from it.
https://www.vectorvest.com/blog/retirement/how-to-retire-on-dividends/#:~:text=Dividends%20are%20particularly%20valuable%20in,you%20withdraw%20money%20from%20it.
Pa je to kar trdijo “plemenitelji” tudi res? Seveda ni:
Prvič: dividendni donosi niso garantirani in jih lahko podjetje kadarkoli ukine.
Drugič: Dividendni donosi (dividend yield) niso isto kot izplačane dividende (dividend payout). Dividendni donos je izračunan v odstotku. Delnica vredna 100$ bo ob 10% dividendnem donosu vlagatelju izplačala 10$ na leto. Če pa cena delnice pade bo posledično ob istem dividendnem donosu padla tudi količina izplačanih dividend. V tem primeru bo celoten donos delnice oškodovan dvakrat: prvič zaradi nizkega ali celo negativnega kapitalskega dobička, drugič pa zaradi manjših izplačanih dividend.
Vzemimo naprimer delnico GNL (Global Net lease incorporated). Delnica ki je imela maja 2024 dividendni donos 15.11% je bila 30. junija 2015 vredna 26.52$; 6. maja 2024 pa samo 7.28$. Deset tisoč $ vloženih v delnico GNLa junija 2015 je v manj kot 9. letih padlo na 7144.62$ (celoten donos minus 28.55%)
Nasprotno pa je delnica ETFa VOO ki pasivno sledi indeksu SP500 v istem časovnem razdobju narasla od 188.04$ na 474.72$. Ker izplačane dividende zavisijo od cene delnice je ob minimalnem dividendnem donosu 1.36% deset tisoč $ vloženih v delnico VOO v istem časovnem obdobju naraslo na 29435 $ (celoten donos plus 194.35%):
https://live.staticflickr.com/65535/53705565346_2803792de3_b.jpg
https://www.investopedia.com/terms/d/dividendyield.asp
https://www.youtube.com/watch?v=Ku_WKSCBJCA
Kadar boste v bodoče srečali “plemenitelja” ki vam bo vzhičeno razlagal da je “iznašel” nekaj povsem “novega” - npr vlaganje v “imune” delnice z visokimi dividendnimi donosi - se spomnite na zgornji primer. Če bi kdorkoli resnično “iznašel nekaj novega” bi v to vlagal sam, ne pa podtikal drugim.
OBDAVČITEV V SLOVENIJI
Stopnje davka na kapitalski dobiček (velja od 1. 1. 2022, za fizične osebe) so naslednje:
· 25 % v prvih petih letih varčevanja,
· 20 % po petih do desetih letih varčevanja,
· 15 % po desetih do petnajstih letih varčevanja,
· 0 % po petnajstih letih varčevanja.
https://data.si/blog/davek-na-kapitalski-dobicek/
POMEN DOMICILA
Davka na dividenda so oproščeni vsi sintetični ETFi, torej ETFi ki ne vsebujejo dejanskih delnic temveč slonijo na pogodbah o zamenjavi (swap based). Ker je v preteklosti vćasih prišlo do zamud pri izplačevanju sintetičnih ETFov danes mnogi kupujejo samo ETFe ki vsebujejo dejanske delnice (80% vseh ETFov).
Če boste držali delnico ne-sintetičnega akumulacijskega ETFa vsaj 15 let in en dan ne boste FURSu nikoli plačali niti centa. To pa še ne
pomeni da vam ne bo treba plačati davka na dividende državi izdajateljici. Kako velik bo ta davek zavisi od države v kateri je sklad registriran, torej od domicila. Da je sklad lahko registriran mora biti prilagojen davčni zakonodaji domicilne države.
Na splošno velja, da je Irska zaradi mednarodnega sporazuma o dvojnem obdavčenju trenutno najugodnejši domicil za ameriški ali globalni portfelj. Kadar kupite ETF z domicilom na Irskem boste Američanom plačali samo 15% davka na dividende. Nasprotno pa ETFi z domicilom v LUX, Franciji in večinoma tudi Nemčiji plačujejo 30-odstotni davek na ameriške dividende kar povzroča selitve ETF skladov na Irsko s strani velikih igralcev na Evropskem trgu.
https://www.bankeronwheels.com/how-to-reduce-etf-withholding-tax/
https://www.ii.co.uk/analysis-commentary/etf-investors-dont-get-caught-out-wrong-domicile-ii512670
https://pearler.com/help/8799887-what-is-a-fund-domicile-and-why-does-it-matter
https://www.etfstream.com/articles/bnp-paribas-am-reveals-plans-to-domicile-etfs-in-ireland
https://delano.lu/article/amundi-shifts-6-7bn-of-luxembo
https://www.etf.com/sections/blog/10816-where-is-your-etf-domiciled-this-is-important
V primeru da stranka kupi distribucijski ETF dobi celotno bruto dividendo in plača Fursu 25%:
https://hanetf.com/news-insights/us-etfs-are-not-the-only-etf-wrapper-with-a-tax-advantage-irish-domiciled-etfs-have-one-too/
PRIJAVA TRGOVALNEGA RAČUNA
V kolikor ima fizična oseba trgovalni račun odprt pri bankah v tujini oziroma ima trgovalni račun odprt pri borznoposredniški hiši v tujini le tega ni potrebno prijaviti Finančni upravi. Prijava je potrebna samo kadar imetnik računa dobi dividende (distribucijski ETFi) ali kadar proda delnico sklada pred iztekom 15. let.
Če lastnik proda akumulacijski ETF ali individuialno delnico ki ne izplačuje dividend (npr TSLA) po 15. letih lastništva mu ni treba FURSu prijavljati računa:
https://www.reddit.com/r/SlovenijaFIRE/comments/16rm6nw/ali_morarmo_fursu_po_15_letih_posedovanja_delnice/
Prijava računa v tujini | FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE (gov.si)
https://www.fu.gov.si/zivljenjski_dogodki_prebivalci/prijava_racuna_v_tujini/
https://edavki.durs.si/EdavkiPortal/openportal/CommonPages/Opdynp/PageD.aspx?category=vrednostni_papirji_drugi_delezi_investicijski_kuponi
DEDOVANJE AKUMULACIJSKIH ETFov V SLOVENIJI
Otroci predstavljajo prvi dedni red in dedujejo premoženje v celoti: otroci ne plačajo davka na kapitalski dobiček ki bi ga sicer plačali starši če bi en dan pred smrtjo prodali akumulirajoči ETF.
Kot primer navedimo starša ki je kupil akumulirajoči ETF 9 let pred smrtjo. Otrok bo podedoval celotno premoženje in mu ne do treba plačati 20% davka na kapitalski dobiček devet let med nakupom ETFa in dnevom dedovanja.
Če pa otrok proda ETF 4 leta po dedovanju bo plačal 25% davka na kapitalski dobiček pridobljen med pravnomočnostjo sklepa o dedovanju in prodajo ETFa.
http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4703
http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4697
https://www.op-petek.si/civilno-pravo/dedni-red-prvi-drugi-davki/
IBKR omogoča odprtje »Joint account« računa, kjer je lahko več lastnikov, ki lahko dostopajo do računa in si nakazujejo na račun oziroma dvignejo na svoj TRR. Žal pa ne znam povedati kakšne so pravne posledice te oblike računa. To predlagam, da se posvetujete s kakšnim pravnikom.
TEČAJI FINANČNEGA OPISMENJEVANJA
Zadnje čase vse več borznoposredniških hiš v Sloveniji organizira takoimenovane tečaje finančnega opismenjevanja na katere vabijo zlasti mlade.
Seveda je vsebina teh tečajev prirejena tako da ne bi motila profitabilnosti slovenske finančne industrije. Na tečajih Vam bodo pridigali da morate z vlaganjem začeti zgodaj in da morate razpršiti svoje naložbe. O škodljivem vplivu upravljalskih stroškov in o pasivnem načinu investiranja ne boste izvedeli nič. Finančna industrija noče izgubiti molznih krav katerim za astronomske provizije podtika škodljive finančne produkte.
https://mojefinance.finance.si/8987022/Najboljsa-sola-ki-jo-najstniku-lahko-podarite-je-da-ga-naucite-ravnati-z-denarjem?src=rectop
ZGODOVINSKI DONOSI
Razen redkih izjem, kot je npr. zaprtje Ruske Borze leta 1917, so bili na dolgi rok donosi delnic kjerkoli po razvitem svetu visoko nad povprečno inflacijo.
V ZDA še nikoli od ustanovitve prve borze v New Yorku leta 1792 ni bilo niti enega 15 letnega obdobja kjer bi investitorji izgubili denar, in to ne gleda na velikost inflacije in na svetovne dogodke (№13).
Letni donosi delnic, ZDA 1926-2000 (№15, №16):
Velika draga podjetja (big growth): 10.30 % letno
Mala poceni podjetja (small value): 14.88 % letno
Prav ste prebrali, mala poceni podjetja imajo višje donose od velikih dragih podjetij. Zakaj? Zato ker morajo taka podjetja dajati vlagateljem zaradi svoje neuglednosti več, običajno v obliki višjih dividend. Če mala neugledna podjetja ne bi dajala višjih donosov jih pač ne bi nihče kupoval.
Če pogledamo iz drugega zornega kota opazimo tudi da bi večina investitorjev raje kupovala delnice CocaCole kot Kokte. Ker raje kupujejo delnice CocaCole, slednjim cena zraste in s tem zmanjša profit.
Ob padcu trgov padejo delnice malih poceni podjetij bolj, ob dvigu trgov pa naraščajo hitreje. Ker v 70% mesecev trg raste in ne pada, na dolgi rok delnice malih poceni podjetij prehitevajo velika draga podjetja.
ZAKAJ AKTIVNO INVESTIRANJE ŠKODUJE VLAGATELJEM IN KORISTI FINANČNI INDUSTRIJI?
Zato ker drugače biti ne more.
Prvič: Predstavljajte si dve skupini vlagateljev: neaktivne lenobe in hiperaktivne borce.
Lenobe kupijo polovico vseh delnic, hiperaktivni borci prav tako. Lenobe ne bodo storile nič, borci pa bodo najeli najboljše upravitelje kar jih premore svet da bi iz svoje polovice iztisnili čim več.
Katera skupina bo po v prihodnosti imela več?
Sliši se čudno vendar bodo lenobe imele mnogo višje donose od borcev.
Obe skupini bosta ohranili isto število enakih delnic torej bosta po preteku katerikolega obdoja imeli do centa enako količino kapitala. Edina razlika med obema skupinama je v tem da prva ne bo plačevala “upravljalskih” stroškov, druga pa jih bo.
In zakaj finančna industrija tega ljudem ne pove? Zato ker v skupini nekativnih lenob ne bo zaslužila (skoraj) nič. Zaradi tega “plemenitelji” premoženja redno pišejo borzne komentarje in si izmišljajo na videz “nove” finančne produkte katerih edini namem je to da bi iz Vas iztisnili čim več za “usluge” ki jih Vi ne potrebujete.
https://www.youtube.com/watch?v=xp9KUCel778
Drugič: Za vsakega kupca delnic obstaja prodajalec, in za vsakega prodajalca obstaja kupec. Tako kupec kot prodajalec vstopata v posel z izključnim namenom da bi zaslužila.
Večina (90%) vseh transakcij največjih svetovnih borz izvedejo profesionalni trgovalci (institutional traders), ki s svojimi nakupi in prodajami med vsako sekundo trgovanja določijo ceno ki odraža vse informacije tistega trenutka. Zaradi napredka tehnologije cene vrednostnih papirjev (delnic, obveznic in derivativov) zadnjih 20. let zelo dobro odsevajo najbolj realno ceno. Zato ima vsak vrednostni papir ki trguje na borzi vsak trenutek isto možnost dobička ali izgube kot celoten indeks v katerem se giblje.
Analitiki Wall Streeta so zaradi znanja, dostopa do informacij in najboljše tehnologije v veliki prednosti pred Vami in pred slovenskimi upravniki skladov. Trudite se kolikor hočete, z njimi nikoli ne boste mogli tekmovati. Tudi dve največji legendi Wall Streeta Warren Buffett in William Danoff zadnjih 15 let nimasta večjih donosov kot SP500 (№ 25).
Možno je da bo v naslednjih 20. letih vzšla nova legenda ki bo imela boljše donose od povprečja, vendar je danes nemogoče napovedati kdo bo ta človek. Pa četudi bi to danes vedeli, davkoplačevalci Evropske Unije ne morejo kupiti ameriških vzajemnih skladov, lahko kupijo samo ETFe ki sledijo tem skladom. Velika večina aktivnih vzajemnih skladov pa nima odgovarjajočega ETFa in je zato nedostopna davkoplačevalcem izven ZDA.
S tem ko slovenski aktivni upravitelji stavijo katere delnice bodo v prihodnje najdonosnejše pravijo da znajo pred profesionalnimi investitorji Wall Streeta odkriti podcenjene naložbe.
V ZDA trguje stotisoče profesionalcev. Imajo mogoče slovenski upravitelji dostop do informacijih ki so nedostopne Wall Streetu? Jim ameriška Fed vnaprej in pred vsemi drugimi sporoča bodoče obrestne mere tako da se lahko Slovenci pripravijo prvi? Imajo slovenski upravitelji boljše računalnike, boljše kristalne krogle ali kar direktno telefonsko povezavo z Bogom? Kaj je torej tisto kar imajo slovenski upravitelji in česar Wall Street nima da lahko zaračunavajo 4 krat višje letne stroške od ameriških aktivnih skladov in 30 krat višje stroske od pasivnih skladov?
Tisto kar imajo so slovenski vlagatelji ki so zaradi finančne nepismenosti in neizmerne naivnosti pripravljeni plačevati astronomske provizije za produkte za katere niti ne vedo da so neuspešni. Le zakaj bi slovenski upravniki znižali stroške na povprečje razvitega sveta, če pa so jih slovenski vlagatelji pripravljeni plačevati?
Namesto da se vtikate v delo analitikov Wall Streeta, se jim zahvalite za trud in kupite košarice delnic ki imajo nizke stroške: to so indeksni skladi v ZDA oziroma pasivni akumulirajoči ETFi v EU. Predstavljajte si analitike Wall Streeta kot kirurga ki bo operiral člana vase družine. Bi dovolili nekomu ki bere revijo Moje Zdravje da se vmešava v potek operacije?
Pasivno investiranje (ki ima po vseh statističnih podatkih veliko višje donose od aktivnega) je pasivno le v tem da se Vi ne vmešavate v delo onih ki se najbolje spoznajo na ocenjevanje vrednosti delnic. Aktivnost prepustite stotisočim analitikom Wall Street-a, vi pa zgolj pasivno vlagajte. Ignorirajte hrup ki ga namenoma ustvarjajo prodajalci aktivno vodenih skladov (finančna industrija):
https://www.youtube.com/watch?v=8t8VqokOpj4
https://youtu.be/Kh5x9Tz7R7I
https://youtu.be/fUpoK2ZOFWc
Aktivno upravljanje bi delovalo le pod pogojem da bi vsi drugi upravljalci (razen našega) bili neumni, leni ali altruistični in bi dovolili našemu upravljalcu da prvi kupi zmagujoče delnice. Vendar ostali upravljalci ne sedijo križem rok temveč kupijo obetavnejše delnice, jim z nakupom zvišajo ceno in izničijo profit za vse tiste ki kupijo delnice za njimi. Zato se aktivno upravljanje (skoraj) nikoli ne posreči.
V Sloveniji so aktivni skladi pravzaprav prikriti indeksni skladi ki pod krinko “aktivnosti” zaračunavajo astronomske provizije za usluge ki škodijo vlagateljem in koristijo “plemenitenjem”.
EXCHANGE TRADED FUND = ETF (Kotirajoči Investicijski Skladi)
Gre za vzajemni sklad, aktivni ali pasivni, ki se kupi in proda tako kot individualna delnica: na borzi med 9.30 in 16. uro NY time oz Chicago time. Prvi ETF se je pojavil leta 1989. Takrat so bili računalniki že dovolj močni da so lahko izračunali vrednost sklada za vsako sekundo posebej.
Klient lahko v ETF vloži katerokoli vsoto ki je enaka vrednost 1 ali več ETFov, običajno pa ne more kupiti dela enega ETFa: kupi lahko ali 4 ali 5 ETFov, običajno pa ne pa 4.521 ETFa kot to lahko stori z vzajemci.
Ker z ETFi trguje borza in ne borzna hiša so ETFi na voljo kupcem vsega sveta oziroma tistim katerih posrednik kupuje ETFe direktno na borzi. Ameriški ETFi so na voljo Slovenskim drzavljanom ki jih lahko kupijo preko on line posrednikov kot Optimtrader ali s pomočjo slovenskih bank in borznih hiš. Slovenske banke in borzne hiše imajo veliko višje provizije.
Kupci dobijo ETF po trenutni ceni med trgovanjem borze (9.30 do 16 ure, NY time). Če klienti kupijo ali prodajo ETF po 16. uri, ga bodo kupili ali prodali po ceni ki bo na voljo ob odprtju borze (ob 9.30) naslednjega delavnega dne.
ETF, DELNICE SKLADI
Čas nakupa
Ko borza deluje trenutna cena cena izracunana okrog 17 ure istega dne
Ko je borza zaprta cena ob odprju borze naslednjega dne cena izracunana okrog 17 ure naslednjega dne
Letni stroški minimalni minimalni za pasivne sklade
veliki za mednarodne aktivne sklade
ogromni za slovenske aktivne sklade
Vstopni stroški majhni nič za pasivne sklade
veliki za aktivne sklade
ogromni za slovenske aktivne sklade
Možnost nakupa
tujim drzavljanom da ne
deleža instrumenta običajno ne da
Razpršenost nalozb velika za ETFe, nobena za delnice velika za vse sklade
Vsi stroški majhni majhni za pasivne sklade
veliki za mednarodne aktivne sklade
ogromni za slovenske aktivne sklade
V EU, ne pa tudi v ZDA, velika večina ETFov sledi pasivnim skladom. Zato se v EU ETF velikokrat uporablja kot sinonim za indeksni sklad.
NALOŽBENA ŽIVLJENSKA ZAVAROVANJA
Verjetno ste že slišali za zavarovalniške produkte ki sami sebe oglašujejo kot najboljša kombinacija elementov investiranja ker naj bi omogočali:
- vlaganja v svetovne trge kjer naj bi najboljše delnice izbirali strokovnjaki ki redno spremljajo dogodke na finančnih trgih
- premijo v slučaju smrti
- davčno olajšavo ki je vzajemci in ETFi ne omogočajo
- zavarovalnica Merkur pa vam kot česnjo na torti ponuja »vlaganje« v zelena podjetja, s čimer naj bi »ščitili okolje« pred polucijo ipd.
Vse štiri zgornje predpostavke so seveda napačne:
1- nihče na svetu ne more vnaprej predvideti katere delnice bodo v bodoče bolj uspešne. Zato 85% aktivno vodenih skladov v ZDA v 10. letih zaostaja za povprečjem, v Sloveniji pa vsi.
2- Premija v slučaju smrti je minimalna.
3- Davčna olajšava je resnično prisotna vendar so vsi drugi »stroški« ki jih zavarovalnica neopazno podtakne veliko večji od davčne olajšave tako da ste na slabšem kot če bi plačali davke.
4- Vlaganje v zelene sklade je nesmisel saj upravlalci sklade ne kupujejo od podjetij temveč od drugih vlagateljev na borzi.
https://www.reddit.com/r/Slovenia/comments/1bwebas/nateg_imenovan_%C5%BEivljensko_nalo%C5%BEbeno_zavarovanje/
VLAGANJE V ČISTO ENERGIJO, DRUŽBENO ODGOVORNA PODJETJA IN PODOBNO (tako imenovani DRUŽBENO ODGOVORNI in ZELENI SKLADI):
Res je da na podjetja višja cena delnic ugodnejše deluje kot nižja cena to pa zato ker imajo podjetja z višjimi cenami delnic večji prestiž, direktorji podjetij ki imajo poleg osnovne plače tudi dodatek ki temelji na delniških opcijah bodo dobili višjo nagrado, težji so prevzemi, podjetja lažje dobijo posojila, ipd.
https://www.investopedia.com/investing/why-do-companies-care-about-their-stock-prices/
https://www.youtube.com/watch?v=I1Pk7JUqjno
https://www.youtube.com/watch?v=h2kNYtbfiKw
Vendar delničarji vlagajo direktno v podjetja samo takrat ko kupijo delnice od podjeti in ne takrat ko kupijo delnice od drugih delničarjev preko borze. Do direktnega vlaganja v podjetja največkrat pride v prvi javni ponudbi (IPO). Zato vlaganje v takoimenovane družbeno odgovorna podjetja v resnici ne obstaja. Sklad namreč skladno s pravili upravljanja ne sme kupovati delnic ki še ne kotirajo na borzi tako da lahko kupi delnice podjetij šele po izvedeni prvi javni ponudbi. Skladi delnic zato ne kupujejo od podjetij samih pač pa od delničarjev na sekundarnem trgu (na borzi). Podjetja, zelena in vseh drugih barv, od vašega kupovanja njihovih delnic (od drugih delničarjev in ne od podjetij) ne bodo imela kaj drugega kot večji prestiž v javnih občilih in višje nagrade vodilnih direktorjev.
https://www.yahoo.com/video/buy-stock-heres-much-cash-180211114.html
When You Buy Stocks, Where Does Your Money Go & What Do You Own? (yahoo.com)
Podjetje Disney zatorej ob padcu delnice maja 2022 ni izgubilo niti centa "zaradi promoviranja prebujenske kulture" kot je vzhičeno poročala Nova24tv; 63 milijard $ so izgubili delničarji:
https://nova24tv.si/sprosceno/walt-disney-zaradi-promoviranja-prebujenske-kulture-izgubil-skoraj-63-milijard-dolarjev/
Prav tako podjetje ki proizvaja pivo Bud light zaradi oglasa s transseksualcem ni utrpelo 4 milijardne izgube:
https://nova24tv.si/svet/video-4-milijardna-izguba-podjetja-zaradi-oglasa-s-transseksualcem/
PREBIRANJE FINANČNIH NOVIC, SPREMLJANJE DOGAJANJ NA FINANČNIH TRGIH
Tudi to nima nobenega smisla. Kar boste izvedeli so stare novice ki so se v parih sekundah že inkorporirale v ceno finančnih instrumentov.
Novice bi bile uporabne le če bi bile za vnaprej: vedeti bi morali kaj se bo zgodilo v bližnji ali še bolje v daljni prihodnosti. Vedeti bi morali tudi kako bodo ljudje takrat psihološko reagirali na prav te novice. Za kaj takega pa rabite telefonsko številko boga. Pa še to, da bi Vi imeli profit od novic, bi Vi morali biti edini ali vsaj prvi katerim bi bog razkril kaj se bo zgodilo: če zvedo to vsi od tega za vas ne bo nobene koristi.
Nihče, zlasti pa ne vaš finančni svetovalec (beri prodajalec) ne ve kaj se bo zgodilo čez eno minuto ali v naslednjih 10. letih. Edino kar imamo je velika verjetnost da se bodo donosi delniških trgov na dolgi rok tudi v bodoče odvijali podobno kot v zadnjih 420 letih.
https://www.youtube.com/watch?v=uk5cGhRhyjA
https://www.youtube.com/watch?v=ysorxqXU4w0
PROUČEVANJE PODJETIJ V KATERA VLAGATE
Gre za popolno izgubo časa. Trudite se kolikor hočete, nikoli ne boste odkrili prav ničesar kar že ni znano drugim investitorjem. Študij podjetij bi imel smisel le če bi bili Vi edini ki bi imeli na razpolago podatke in tudi edini ki bi te podatke pravilno interpretirali. Ob četrt milijona finančnih analitikov samo v ZDA in ob podatkih javno dostopnih na internetu je to misija nemogoče.
https://www.youtube.com/watch?v=BlwU9nTFPLw
UPORABA ALGORITMOV UMETNE INTELIGENCE
Gibanja delniških tečajev so na kratek rok (10 let in manj) naključna in zavisijo izključno od ponudbe in povpraševanja. Ker je oboje v veliki meri posledica nagonskih in ne razumskih odločitev nam AI pri tem ne more pomagati. Če pa bi AI lahko pomagala, bi morala naša borzna hiša biti edina ki bi imela dostop do AI.Zato algoritmi ki naj bi s pomočjo AI napovedovali gibanja tečajev ne obstajajo. Obstaja pa armada goljufov ki bi Vam ta neobstoječi produkt zelo rada prodala.
Gibanje tečajev si najlažje ponazorimo z gibanjem psa na zelo dolgem povodcu. Če vlagamo na dolgi rok (15 let in več) vemo kje bomo pot začeli in kje končali, nimamo pa pojma kam bo pes med potjo zavijal.
TAKOIMENOVANE "PREDNOSTI" KROVNIH SKLADOV
Slovenski finančni svetovalci (beri prodajalci) Vas bodo prepričevali kako zelo so krovni skladi koristni ker ob zamenjavi podskladov istega krovnega sklada ne boste plačevali davkov. To je sicer res, vendar menjava naložbene politike prinaša več škode kot koristi.
Res je da se donosnost posameznih alokacij (industrijskih sektorjev, držav ali tipov delnic) spreminja iz minute v minuto, dejstvo pa je da nihče vnaprej ne ve katera alokacija bo prevladovala tudi v bodoče. Finančni analitiki lahko zaznajo katera alokacija ima višje rezultate danes, vendar to ne pomeni da bo ohranjala višje donose tudi jutri. Hkrati z "mojstri slovenskega finančnega parketa" opazijo višje donose tudi vsi ostali analitiki našega planeta, kupijo več delnic trenutno zmagujoce alokacije, ji s tem dvignejo ceno in izničijo profit. Podatki za nazaj nimajo prav nobene napovedne vrednosti za prihodnost.
Če to ne bi bilo res, bi slovenski aktivno vodeni skladi večjih trgov, npr ZDA ali globalni trgi, imeli višje donose od povprečja pasivnih skladov, vendar temu ni tako. Prav vsi slovenski skladi ki imitirajo globalne in ameriške trge so veliki luzerji.
VLAGANJE V DELNICE Z VISOKIMI DIVIDENDNIMI DONOSI
Vera v dividende ki naj bi bile “imune” ob padcih trgov se je rodila pred parimi desetletji v ZDA. Ameriški "plemenitelji" so takrat "odkrili" da naj bi bilo vseeno kakšni so kapitalski dobički kadar delnica izplačuje visoke dividendne donose. Zato so take delnice na veliko priporočali upokojencem. Firma VectorVest še dandanes trdi: “Dividends are particularly valuable in retirement because they provide a consistent stream of income that can help cover living expenses. And, unlike bonds, dividend stocks offer the potential for capital gains as well as income. That means your portfolio can continue to grow even as you withdraw money from it.
https://www.vectorvest.com/blog/retirement/how-to-retire-on-dividends/#:~:text=Dividends%20are%20particularly%20valuable%20in,you%20withdraw%20money%20from%20it.
Pa je to kar trdijo “plemenitelji” tudi res? Seveda ni:
Prvič: dividendni donosi niso garantirani in jih lahko podjetje kadarkoli ukine.
Drugič: Dividendni donosi (dividend yield) niso isto kot izplačane dividende (dividend payout). Dividendni donos je izračunan v odstotku. Delnica vredna 100$ bo ob 10% dividendnem donosu vlagatelju izplačala 10$ na leto. Če pa cena delnice pade bo posledično ob istem dividendnem donosu padla tudi količina izplačanih dividend. V tem primeru bo celoten donos delnice oškodovan dvakrat: prvič zaradi nizkega ali celo negativnega kapitalskega dobička, drugič pa zaradi manjših izplačanih dividend.
Vzemimo naprimer delnico GNL (Global Net lease incorporated). Delnica ki je imela maja 2024 dividendni donos 15.11% je bila 30. junija 2015 vredna 26.52$; 6. maja 2024 pa samo 7.28$. Deset tisoč $ vloženih v delnico GNLa junija 2015 je v manj kot 9. letih padlo na 7144.62$ (celoten donos minus 28.55%)
Nasprotno pa je delnica ETFa VOO ki pasivno sledi indeksu SP500 v istem časovnem razdobju narasla od 188.04$ na 474.72$. Ker izplačane dividende zavisijo od cene delnice je ob minimalnem dividendnem donosu 1.36% deset tisoč $ vloženih v delnico VOO v istem časovnem obdobju naraslo na 29435 $ (celoten donos plus 194.35%):
https://live.staticflickr.com/65535/53705565346_2803792de3_b.jpg
https://www.investopedia.com/terms/d/dividendyield.asp
https://www.youtube.com/watch?v=Ku_WKSCBJCA
Kadar boste v bodoče srečali “plemenitelja” ki vam bo vzhičeno razlagal da je “iznašel” nekaj povsem “novega” - npr vlaganje v “imune” delnice z visokimi dividendnimi donosi - se spomnite na zgornji primer. Če bi kdorkoli resnično “iznašel nekaj novega” bi v to vlagal sam, ne pa podtikal drugim.
OBDAVČITEV V SLOVENIJI
Stopnje davka na kapitalski dobiček (velja od 1. 1. 2022, za fizične osebe) so naslednje:
· 25 % v prvih petih letih varčevanja,
· 20 % po petih do desetih letih varčevanja,
· 15 % po desetih do petnajstih letih varčevanja,
· 0 % po petnajstih letih varčevanja.
https://data.si/blog/davek-na-kapitalski-dobicek/
POMEN DOMICILA
Davka na dividenda so oproščeni vsi sintetični ETFi, torej ETFi ki ne vsebujejo dejanskih delnic temveč slonijo na pogodbah o zamenjavi (swap based). Ker je v preteklosti vćasih prišlo do zamud pri izplačevanju sintetičnih ETFov danes mnogi kupujejo samo ETFe ki vsebujejo dejanske delnice (80% vseh ETFov).
Če boste držali delnico ne-sintetičnega akumulacijskega ETFa vsaj 15 let in en dan ne boste FURSu nikoli plačali niti centa. To pa še ne
pomeni da vam ne bo treba plačati davka na dividende državi izdajateljici. Kako velik bo ta davek zavisi od države v kateri je sklad registriran, torej od domicila. Da je sklad lahko registriran mora biti prilagojen davčni zakonodaji domicilne države.
Na splošno velja, da je Irska zaradi mednarodnega sporazuma o dvojnem obdavčenju trenutno najugodnejši domicil za ameriški ali globalni portfelj. Kadar kupite ETF z domicilom na Irskem boste Američanom plačali samo 15% davka na dividende. Nasprotno pa ETFi z domicilom v LUX, Franciji in večinoma tudi Nemčiji plačujejo 30-odstotni davek na ameriške dividende kar povzroča selitve ETF skladov na Irsko s strani velikih igralcev na Evropskem trgu.
https://www.bankeronwheels.com/how-to-reduce-etf-withholding-tax/
https://www.ii.co.uk/analysis-commentary/etf-investors-dont-get-caught-out-wrong-domicile-ii512670
https://pearler.com/help/8799887-what-is-a-fund-domicile-and-why-does-it-matter
https://www.etfstream.com/articles/bnp-paribas-am-reveals-plans-to-domicile-etfs-in-ireland
https://delano.lu/article/amundi-shifts-6-7bn-of-luxembo
https://www.etf.com/sections/blog/10816-where-is-your-etf-domiciled-this-is-important
V primeru da stranka kupi distribucijski ETF dobi celotno bruto dividendo in plača Fursu 25%:
https://hanetf.com/news-insights/us-etfs-are-not-the-only-etf-wrapper-with-a-tax-advantage-irish-domiciled-etfs-have-one-too/
PRIJAVA TRGOVALNEGA RAČUNA
V kolikor ima fizična oseba trgovalni račun odprt pri bankah v tujini oziroma ima trgovalni račun odprt pri borznoposredniški hiši v tujini le tega ni potrebno prijaviti Finančni upravi. Prijava je potrebna samo kadar imetnik računa dobi dividende (distribucijski ETFi) ali kadar proda delnico sklada pred iztekom 15. let.
Če lastnik proda akumulacijski ETF ali individuialno delnico ki ne izplačuje dividend (npr TSLA) po 15. letih lastništva mu ni treba FURSu prijavljati računa:
https://www.reddit.com/r/SlovenijaFIRE/comments/16rm6nw/ali_morarmo_fursu_po_15_letih_posedovanja_delnice/
Prijava računa v tujini | FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE (gov.si)
https://www.fu.gov.si/zivljenjski_dogodki_prebivalci/prijava_racuna_v_tujini/
https://edavki.durs.si/EdavkiPortal/openportal/CommonPages/Opdynp/PageD.aspx?category=vrednostni_papirji_drugi_delezi_investicijski_kuponi
DEDOVANJE AKUMULACIJSKIH ETFov V SLOVENIJI
Otroci predstavljajo prvi dedni red in dedujejo premoženje v celoti: otroci ne plačajo davka na kapitalski dobiček ki bi ga sicer plačali starši če bi en dan pred smrtjo prodali akumulirajoči ETF.
Kot primer navedimo starša ki je kupil akumulirajoči ETF 9 let pred smrtjo. Otrok bo podedoval celotno premoženje in mu ne do treba plačati 20% davka na kapitalski dobiček devet let med nakupom ETFa in dnevom dedovanja.
Če pa otrok proda ETF 4 leta po dedovanju bo plačal 25% davka na kapitalski dobiček pridobljen med pravnomočnostjo sklepa o dedovanju in prodajo ETFa.
http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4703
http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4697
https://www.op-petek.si/civilno-pravo/dedni-red-prvi-drugi-davki/
IBKR omogoča odprtje »Joint account« računa, kjer je lahko več lastnikov, ki lahko dostopajo do računa in si nakazujejo na račun oziroma dvignejo na svoj TRR. Žal pa ne znam povedati kakšne so pravne posledice te oblike računa. To predlagam, da se posvetujete s kakšnim pravnikom.
TEČAJI FINANČNEGA OPISMENJEVANJA
Zadnje čase vse več borznoposredniških hiš v Sloveniji organizira takoimenovane tečaje finančnega opismenjevanja na katere vabijo zlasti mlade.
Seveda je vsebina teh tečajev prirejena tako da ne bi motila profitabilnosti slovenske finančne industrije. Na tečajih Vam bodo pridigali da morate z vlaganjem začeti zgodaj in da morate razpršiti svoje naložbe. O škodljivem vplivu upravljalskih stroškov in o pasivnem načinu investiranja ne boste izvedeli nič. Finančna industrija noče izgubiti molznih krav katerim za astronomske provizije podtika škodljive finančne produkte.
https://mojefinance.finance.si/8987022/Najboljsa-sola-ki-jo-najstniku-lahko-podarite-je-da-ga-naucite-ravnati-z-denarjem?src=rectop
ZGODOVINSKI DONOSI
Razen redkih izjem, kot je npr. zaprtje Ruske Borze leta 1917, so bili na dolgi rok donosi delnic kjerkoli po razvitem svetu visoko nad povprečno inflacijo.
V ZDA še nikoli od ustanovitve prve borze v New Yorku leta 1792 ni bilo niti enega 15 letnega obdobja kjer bi investitorji izgubili denar, in to ne gleda na velikost inflacije in na svetovne dogodke (№13).
Letni donosi delnic, ZDA 1926-2000 (№15, №16):
Velika draga podjetja (big growth): 10.30 % letno
Mala poceni podjetja (small value): 14.88 % letno
Prav ste prebrali, mala poceni podjetja imajo višje donose od velikih dragih podjetij. Zakaj? Zato ker morajo taka podjetja dajati vlagateljem zaradi svoje neuglednosti več, običajno v obliki višjih dividend. Če mala neugledna podjetja ne bi dajala višjih donosov jih pač ne bi nihče kupoval.
Če pogledamo iz drugega zornega kota opazimo tudi da bi večina investitorjev raje kupovala delnice CocaCole kot Kokte. Ker raje kupujejo delnice CocaCole, slednjim cena zraste in s tem zmanjša profit.
Ob padcu trgov padejo delnice malih poceni podjetij bolj, ob dvigu trgov pa naraščajo hitreje. Ker v 70% mesecev trg raste in ne pada, na dolgi rok delnice malih poceni podjetij prehitevajo velika draga podjetja.
https://anchorcapital.com/value-vs-growth-still-value-value-investing/
Spodaj (2022 the Big Picture) si lahko ogledate grafe donosov delnic velikih podjetih ZDA, velikih mednarodnih podjetij izven ZDA, obveznic ameriških privatnih podjetij, ameriških državnih obveznic ter inflacije. Kot vidite so v zadnjih 100. letih najvišje donose imele ameriške delnice. V drugi polovici 19. stoletja pa so bile to Ruske delnice (№17).
https://northbridgefg.sharefile.com/share/view/d5acb80428d84bb6
https://anchorcapital.com/value-vs-growth-still-value-value-investing/
Spodaj (2022 the Big Picture) si lahko ogledate grafe donosov delnic velikih podjetih ZDA, velikih mednarodnih podjetij izven ZDA, obveznic ameriških privatnih podjetij, ameriških državnih obveznic ter inflacije. Kot vidite so v zadnjih 100. letih najvišje donose imele ameriške delnice. V drugi polovici 19. stoletja pa so bile to Ruske delnice (№17).
https://northbridgefg.sharefile.com/share/view/d5acb80428d84bb6
To kar vidite je VSE kar vam je trg zmožen dati, več kot je vidnega v teh grafih vlagatelji ne morejo dobiti ker ne obstaja. Realni dobiček vsake alokacije (delnice, obveznice in treh ilustrativnih portfeljev) je razlika med krivuljami različnih barv ki ponazarjajo vrednost posamezne alokacije in najnižje temno-rjave linije ki ponazarja inflacijo. Opazili boste da tiste alokacije ki dajejo višje dohodke (delnice) med potjo navzgor bolj nihajo. Višje donose na dolgi rok boste plačali s slabim počutjem in neprespanimi nočmi ko bodo delnice za nekaj časa padle. Na svetu pač ni ničesar zastonj.
Opazili boste tudi da so od leta 1926 povprečni letni donosi ameriških obveznic bili 5.1%, kar je zaradi trenutnih nizkih obrestnih mer veliko več kot je danes.
Malo nižje (2022 Morningstar Andex Chart) pa boste videli donose ameriških podjetij in ameriških državnih obveznic: mala podjetja: small blend = mešanica small value in small growth (temno modra linija), velika podjetja: large blend: mešanica large value in large growth (svetlo modra linija), mešani portfelj: 60% delnic in 40% obveznic (rumena linija), 20 letne državne obveznice (rdeča linija), 5 letne državne obveznice (oranžna linija), 30 dnevne državne obveznice (zelena linija) in inflacija (siva površina). Na dolgi rok imajo najboljše donose delnice malih podjetij, ki ob padcih trgov padejo bolj od delnic velikih podjetij, ob naraščanju trgov pa rastejo hitreje. V 70% mesecev trg raste, v 30% pa pada.
https://northbridgefg.sharefile.com/share/view/0145d70e4da8479a
To kar vidite je VSE kar vam je trg zmožen dati, več kot je vidnega v teh grafih vlagatelji ne morejo dobiti ker ne obstaja. Realni dobiček vsake alokacije (delnice, obveznice in treh ilustrativnih portfeljev) je razlika med krivuljami različnih barv ki ponazarjajo vrednost posamezne alokacije in najnižje temno-rjave linije ki ponazarja inflacijo. Opazili boste da tiste alokacije ki dajejo višje dohodke (delnice) med potjo navzgor bolj nihajo. Višje donose na dolgi rok boste plačali s slabim počutjem in neprespanimi nočmi ko bodo delnice za nekaj časa padle. Na svetu pač ni ničesar zastonj.
Opazili boste tudi da so od leta 1926 povprečni letni donosi ameriških obveznic bili 5.1%, kar je zaradi trenutnih nizkih obrestnih mer veliko več kot je danes.
Malo nižje (2022 Morningstar Andex Chart) pa boste videli donose ameriških podjetij in ameriških državnih obveznic: mala podjetja: small blend = mešanica small value in small growth (temno modra linija), velika podjetja: large blend: mešanica large value in large growth (svetlo modra linija), mešani portfelj: 60% delnic in 40% obveznic (rumena linija), 20 letne državne obveznice (rdeča linija), 5 letne državne obveznice (oranžna linija), 30 dnevne državne obveznice (zelena linija) in inflacija (siva površina). Na dolgi rok imajo najboljše donose delnice malih podjetij, ki ob padcih trgov padejo bolj od delnic velikih podjetij, ob naraščanju trgov pa rastejo hitreje. V 70% mesecev trg raste, v 30% pa pada.
https://northbridgefg.sharefile.com/share/view/0145d70e4da8479a
https://investcalc.github.io/
https://www.justetf.com/en/etf-profile.html?query=LU1829221024&groupField=index&from=search&isin=LU1829221024#chart
Trenutno je samo v ZDA preko osem tisoč delnic ki kotirajo na borzi https://finviz.com/screener.ashx?v=111, in skoraj sedem tisoč aktivno vodenih vzajemnih skladov (№18). Vsi upravitelji premoženja našega planeta (samo v ZDA jih je toliko kot prebivalcev Ljubljane) med seboj neusmiljeno tekmujejo da bi iz teh donosov zase in za svoje kliente potegnili čimveč.
Če bo en upravitelj imel več sreče in bo v svoj portfelj vložil več bodočih zmagovalcev (in s stem ustvaril več od povprečja) bo za drugega upravitelja ostalo manj. Vsi upravitelji skupaj bodo dobili do centa enako kot nam daje trg; vsi vlagatelji pa prav tako do centa enako kot nam daje trg minus stroški upravljanja (ki jih poberejo upravitelji). Vsako leto ima približno 40% managerjev izven Slovenije višje donose od povprečja, vendar se zmagovalci praviloma menjajo vsako leto. Gre torej za srečo, in ne za znanje.
Takoj ko se pojavi nov trend (višji donosi posameznih podjetij, panog ali držav) to zaznajo analitiki vsega sveta in takoj kupijo delnice tistih podjetij, panog ali držav za katere predvidevajo da bodo tudi v bodoče imele višje donose. Zaradi njihovega nakupa cena bodočih potencialnih zmagovalcev naraste, profit za vse tiste ki kupijo iste zmagovalce za njimi pa se izniči.
Zato je prebiranje finančnih novic za vlagatelje kjerkoli po svetu popolna izguba časa čigar koristnost lahko primerjamo s cedenjem sline ob prebiranju starih loterijsih rezultatov.
Donosi delnic so tako veliki zato ker na dolgi rok zaslužki podjetij močno prehitevajo inflacijo. Grafi ponazarjajo moč in vztrajnost kapitalizma: zaupajte v kapitalizem, nikakor pa ne v finančno industrijo. Edini cilj slednje namreč je da se čimbolj neopazno vrine med donose trga (katere ponazarjajo zgornji grafi) in med vlagatelje ter da pod krinko "plemenitenja" čim več pomolze zase. Slovenski svetovalci (beri prodajci) imajo zelo lahko delo zato ker je večina Slovenskih vlagateljev danes še vedno finančno nepismena.
V indekse ne morete vlagati. Rezidenti ZDA lahko vlagajo v indeksne sklade, rezidenti EU pa v pasivne ETFe (Velika večina ETFov v EU je pasivnih). Oboji za indeksi zaostajajo le do 0.40% na leto. Ker indeksni skladi oziroma pasivni ETFi na voljo Slovencem ustvarijo le 0.03 do 0.4% profita Vam jih seveda nobeden "svetovalec" ne bo priporočil. Vsi prodajalci Vam bodo vsiljevali svoje produkte z visokimi provizijami od katerih živijo, sami pa bodo vlagali svoj osebni denar v pasivne sklade. Dragi aktivni skladi so namenjeni finančno nepismeni raji, ne njim samim.
VLAGANJE V NEAMERIŠKE DELNICE
Vprašanje je zakaj sploh kupovati ne-ameriške delnice če pa vemo da so imele prav ameriške delnice najvišje donose v zadnjih 100. letih? Res je, med leti 2000-2010 so delnice vzhajajočih trgov imele malo boljše donose, ampak na dolgi rok temu ni tako. Poleg tega vsaj polovica zaslužkov ameriških korporacij prihaja iz območij izven ZDA:
https://www.investmentsillustrated.com/img/bp_previews/BP_h-with-preview_2023_generic_us-en.png
https://www.portfoliovisualizer.com/backtest-asset-class-allocation?s=y&sl=1yDSCa6nhL0Mam4C4E5qWm
https://www.youtube.com/watch?v=P54trh0Rre8
Vendar pa so nekateri prominentni finančniki, med drugim tudi moj kanadski sosed Ben Felix, drugačnega mnenja:
https://www.youtube.com/watch?v=1FXuMs6YRCY
Za kaj torej gre?
Odgovor je sila preprost: če mislite vlagati 20 let in dalj in če ste prepričani da bodo tudi v bodoče ZDA ohranile primat, potem vlajte samo v ameriške produkte. Ob tem pa se zavedajte da so bila krajša obdobja ko so delnice izven ZDA imele višje donose kot delnice v ZDA. Ta obdobja si lahko natančneje ogledate tukaj:
https://images.squarespace-cdn.com/content/v1/55535188e4b02a4d730cb3ca/1510610388422-I2MLICCDBUHPJAJOD76H/Ex+2+-+Domestic+-+Foreign.PNG?format=2500w
REBALANSIRANJE PORTFELJA
Nekateri finančni “svetovalci”, zlasti v ZDA, so desetletja pridigali da je potrebno portfelj od štiri pa do vsaj enkrat na leto rebalansirati, kar pomeni da je treba odstotek kapitala med zmagovalci in luzerji obdržati v istem razmerju.
Če imamo npr. 60% kapitala v delnicah in 40% v obveznicah, bi morali čez čas, ko delež kapitala delnic preseže 65%, 5% delniškega kapitala prodati in z denarjem od prodaje kupiti obveznice. Na ta način bi bili prisiljeni prodajati drago in kupovati poceni.
Čeprav izgleda teorija sicer privlačna za uho, je testiranje z modernejšimi računali pokazalo da je zaradi rebalansiranja večkrat napravljena škoda kot korist:
https://www.forbes.com/sites/baldwin/2015/02/11/does-rebalancing-boost-returns/?sh=5dfd8ad15296
ČASOVNO KALKULIRANJE TRGA (MARKET TIMING)
Nekateri vlagatelji si domišljajo da jim intuicija prišepetava v kateri smeri se bodo gibali trgi. Drugi iščejo “guruje” za katere upajo da jim bodo - za primeren denar - to povedali. Internet je poln oglasov za finančna glasila (financial newsletters) ki vam obljubljajo nemogoče.
V Sloveniji diplomirani ekonomist Robert Rolih v svojih dragih tečajih rad napoveduje prihodnost. Domišlja si da ve kako se bodo gibale kriptovalute ali ETFi in svoje halucinacije prodaja naivnežem. Februarja 2022 je na veliko propagiral ETF dizruptivne tehnologije UNIC ki pa je kmalu po njegovem priporočilu močno padel. Svojo “vizijo” je Robert zasnoval na kratkem predhodhem uspehu aktivnega ETFa dizruptivne tehnologije ARKK “gurujke” Cathie Wood katere sklad se je kmalu zatem sesedel sam vase, Robert pa je napačno sklepal da se bodo astronomski donosi nadaljevali.
V svojih tečajih Rolih nikoli ne omenja stranice https://www.justetf.com/en/ kjer bi se vlagatelji lahko sami zastonj naučili osnov investiranja, pač pa namenoma daje vtis kot da bi svoje “zmagujoče” sklade kot zajce vlekel iz čarovniškega klobuka. Govori o indeksnih skladih, vendar so tisto kar prodaja on ETFi kar seveda ni eno in isto. Imamo tudi aktivne ETFe, npr ARKK v ZDA. Na nemškem trgu je NPR. 89 od 1165 ETFov aktivno vodenih, torej ne posnemajo indeksa: https://www.justetf.com/en/find-etf.html?productGroup=epg-activeEtfs
Tipičen primer zavajanja iz ZDA predstavlja nekdanja finančna analitičarka firme Lehman Brothers Elaine Garzarelli ki je leta 1987 edina pravilno vnaprej napovedala črni ponedeljek. Čez noč je postala ljubljenka Wall Streeta h kateri so se vsi obračali po nasvete:
https://charlierose.com/videos/18187
Osnovala je svoj lasten Hedge Fund vendar so bile skoraj vse sledeče napovedi napačne in njen sklad je imel dolgo časa katastrofalne rezultate:
https://en.wikipedia.org/wiki/Elaine_Garzarelli
V svojem finančnem glasilu pa se Elaine, tako kot Generali investment, na veliko laže rekoč da je od leta 1981 naprej vsakič vnaprej pravilno napovedala gibanje trga. Če ste ji pripravljeni plačati 495$ na leto bo te skrivnosti zaupala tudi vam:
https://www.garzarelli.com/Home/TrackRecord
Ko sem Elaine v mailu vprašal zakaj raje ne proda svoje skrivnosti Goldmanu Sachsu ali Warrenu Buffettu za milijarde $ se je pretvarjala kot da ni razumela vprašanja.
https://www.youtube.com/watch?v=BsJqV0MthUg
https://www.youtube.com/watch?v=secMNCDsxBc
https://www.youtube.com/watch?v=hMjC_TX1Dc0
KAJ VPLIVA NA VREDNOST DELNIC
Na vrednost vplivata izključno ponudba in povpraševanje, slednje pa zavisi od zaslužkov in izgub podjetij.
Oboje je seveda odvisno tudi od zaupanja ki ga vlagatelji tisti trenutek čutijo: kadar so vlagatelji bolj optimistični bodo kupovali več delnic in jim s tem dvigovali ceno in obratno. Zato se razmerje med cenami delnic in zaslužki spreminja s časom, tipom delnic in geografskim izvorom delnic.
Nihče ne ve kakšno je “normalno” razmerje med vrednostjo delnic in zaslužki, kar vemo je samo povprečno razmerje zadnjih stopetdeset let. Trenutno so najbolj drage ameriške delnice, najcenjše pa ruske delnice. V 19. stoletju - do izbruha Oktobrske revolucije leta 1917 – je bila situacija obrnjena : najdražje so bile Ruske delnice (№17) .
Delnice so vredne le toliko kolikor je nekdo pripravljen za njih plačati in ne toliko kolikor nam povedo profesorji ekonomije. Ker vlagatelji vsega sveta danes bolj zaupajo ZDA kot Rusiji so ameriške delnice trenutno veliko dražje od ruskih (za ameriške delnice je potrebno plačati več v primerjavi z zaslužki podjetij ki delnice izdajajo).
https://www.multpl.com/s-p-500-pe-ratio
https://indices.barclays/IM/21/en/indices/static/historic-cape.app
Kadar je razmerje med cenami delnic in zaslužki nižje (kadar so delnice poceni) je bolj verjetno da bodo donosi v bodoce višji, vendar razmerje ni premosorazmerno ampak le približno:
https://bestinterest.blog/wp-content/uploads/2022/04/10-year-annualized-CAPE-1024x584.png
VPLIV STROŠKOV (№19)
Glavni stroški so vstopni stroški, letni stroški in izstopni stroški.
Največji strošek so letni stroški saj so obračunani vsako leto, in sicer od 1 krat na mesec do 1 krat na vsak delovni dan.
Povprečni letni stroški v Sloveniji so 2.5% kar se na prvi pogled zdi malo, vendar ne gre za odstotek profita pač pa za odstotek celotne vrednosti portfelja. To pomeni da Vam bodo posredniki pri 10% rasti pobrali 25% profita, pri 5% rasti pa 50% profita. Tudi kadar boste imeli izgube Vam bodo “mojstri” slovenskih financ pobrali isti delež celotne vrednosti porftelja, in to vsako leto.
Zaradi obrestno obrestnega računa bodo stroški obračunani vsak mesec in vsak dan višji od stroškov ki bi bili izračunani enkrat na leto. Kadar se stroški obračunajo vsak mesec, se letni stroški delijo z 12, nato pa se 1/12 stroška odbije vsak mesec. Kadar se stroški obračunajo vsak dan, se letni stroški delijo z 365, nato pa se 1/365 stroška odbija vsak dan.
2.5% odbit enkrat na leto pomeni da Vam odbijejo tak odstotek celotne vrednosti portfelja:
2.500 % v enem letu (A1), 28.08 % v 10. letih (A2), 63.86% v 20. letih (A3) in 68.50% v 40. letih (A4)
2.5% odbit vsak mesec pomeni dam Vam odbijejo tak odstotek celotne vrednosti portfelja:
2.529 % v enem letu (B1), 28.369 % v 10. letih (B2), 64.786% v 20 letih (B3) in 71.546% v 40. letih (B4)
2.5% odbit vsak dan pomeni dam Vam odbijejo tak odstotek celotne vrednosti portfelja:
2.531% v enem letu (C1), 28.401 % v 10 letih (C2), 64.869% v 20 letih (C3) in 71.819% v 40. letih (C4)
KAKŠNA JE RAZLIKA MED VLAGANJEM V EU IN ZDA?
Principi vlaganja so identični, edina razlika je v obdavčenju in v finančni pismenosti vlagateljev.
V Sloveniji je FURS do prihodkov finančnih instrumentov mnogo prizanešljivejši kot je IRS v ZDA. Vendar so po drugi strani slovenski vlagatelji manj finančno pismeni in veliko bolj naivni. Kot take pa se jih da pod krinko "plemenitja" veliko lažje skubiti.
V Severni Ameriki vsaj 50% ljudi ki jih ustavite na cesti ve da imajo pasivni indeksi višje donose od aktivnih skladov. Vedo da je najbolj točna valuacija vsakega finančnega instrumenta (delnice, obveznice, ipd) tista ki jo določi borza in ne tista o kateri sanjari aktivni mešetar ki samega sebe okliče za "plemenitelja". Vsaj polovica Američanov Severne Amerike ve da bi tisti ki bi hotel premagati trg moral vedeti več kot vedo vsi glavni trgovalci borze; zavedajo se da je to ob uporabi interneta nemogoče.
V Sloveniji je situacija obrnjena: vsaj 90% diplomiranih ekonomistov o trgu ne ve NIČ. Prepričani namreč so da moraš trg študirati da bi iz vseh delnic potegnil ven najbolj obetavne. Zmotno mislijo da so cene delnic v vakumu in ne vedo da že odsevajo vse potencialne bodoče
zaslužke ali izgube.
KRIPTOVALUTE
Kokoši kupujemo zato ker nam nesejo jajca in dajejo meso. Krave kupujemo zato ker nam dajejo mleko in meso. Delnice podjetij pa kupujemo zato ker s tem kupimo del podjetja in del dobička (dividende ki so izplačane posebej ali reinvestirane v vrednost delnice).
Kriptovaluta nasprotno ne proizvaja ničesar, kupimo jo v upanju da jo bo od nas kupil nekdo še za več kot smo sami plačali zanjo.
Kripto nima intrinzične vrednosti. Če zaslužiš dobiš denar od nekoga ki ga je zgubil, saj zaslužkov (dividend) v kripto ni.
Trik naj bi bil v tem da kripto kupiš ob padcih in prodaš ob vrhovih. Kdaj se bo to zgodilo naj bi izvedeli na tečajih Roberta Roliha in drugih "gurujev". Vendar, če bi "guruji" to v resnici vedeli bi bili tiho, ob padcih bi vse prodali si sposodili denar in kupili, ob vrhovih pa vse prodali. Zelo kmalu bi bili milijarderji in jim ne bi bilo potrebno več služiti denarja s prodajanjem tečajev.
Kakšna bo vrednost kriptovalut čez 10 let nimam pojma. Prav tako ne vem ali bodo kriptovalute takrat še obstajale. Za mene ima kupovanje kriptovalut prav tak smisel kot je bilo kupovanje tulipanov in drugih ekonomskih balonov v preteklih stoletjih:
https://en.wikipedia.org/wiki/Economic_bubble
https://www.youtube.com/watch?v=I5ZR0jMlxX0
https://www.youtube.com/watch?v=VJY1TpADNNM
https://www.youtube.com/watch?v=LtITDtZPYEw
https://www.youtube.com/watch?v=HVm7Pfb0ilY
https://www.youtube.com/watch?v=J6sEcFYQh_o
ŽLAHTNE KOVINE
Cene žlahtnih kovin so nestabilne in na dolgi rok dajejo samo toliko da premagajo inflacijo. Tako kot kriptovalute ne proizvajajo ničesar. Ne priporočam.
https://www.youtube.com/watch?v=8fIUGO_-nSQ
https://youtu.be/KlhT07G8zGs?t=118
Tisti ki ne verjamejo naj si ogledajo donose zlata in žlahtnih kovin iz preteklosti:
Vlagatelji ki so vložili 10 tisoč US$ v povprečje vseh ameriških delnic so marca 2024 imeli skoraj 2 milijona US$; tisti pa ki so vložili vse v zlato so imeli 4.2 krat manj (520% manj):
https://www.portfoliovisualizer.com/backtest-asset-class-allocation?s=y&sl=6mNAKn7pnqAD5mZL5rmyV2
Vlagatelji ki so vložili 10 tisoč US$ v povprečje vseh ameriških delnic januarja 1985 so marca 2024 imeli 654 tisoč US$, tisti ki so vložili v zlato so imeli 66 tisoč USD in tisti ki so vložili v žlahtne kovine 95 tisoč:
https://www.portfoliovisualizer.com/backtest-asset-class-allocation?s=y&sl=7P2KtD3yObfdyvSmV6mreu
VLAGANJE V NEPREMIČNINE ima s Sloveniji dolgo tradicijo. Cene stanovanj zadnje čase rastejo v nebo. Vprašati pa se moramo če je to res najboljša naložba? Nikakor ni, to pa zato ker:
Prvič: Večino nepremičnin ne moremo prodati po delih ampak le v celoti.
Drugič: Posedovanje nepremičnine je povezano s stroški, če jih oddajamo imamo lahko težave s podnajemniki.
Tretjič: donosi so veliko manjši kot donosi skladov. Ne verjamete? V začetku leta 2007 je bil kvadratni meter rabljenega stanovanja v Ljubljani 2630 € (№20), aprila 2022 pa je cena narasla na 3342 € (№21), torej za 27%. V istem časovnem obdobju (med 1. januarjem 2007 in 15. aprilom 2022) pa je pasivni ETF ameriških velikih podjetij narasel kar za 390% (№22). Samo za primerjavo: če ste nasedli slovenskim “plemeniteljem premoženja” ste za aktivno vodeni sklad Triglav Severna Amerika (ki naj bi zaradi aktivnega upravljanja presegel povprečje) v istem časovnem obdobju dobili skoraj pol manj (201%).
Tudi na najbolj elitnih lokacijah našega planeta prodajna vrednost nepremičnin niti približno ne dohiteva rasti delniških trgov. Vzemimo npr. Peto Avenijo na Manhattanu. “Titovo” vilo ki je nekaj časa služila diplomatom SFRJ so zgradili leta 1905, takrat je bila vredna 60 tisoč $, septembra 2022 pa so jo prodali “kar za” 50 milijonov $.
Če bi sredi leta 1905 vložili 60 tisoc $ v pasivni indeks SP500 bi septembra 2022 ne imeli 50 milijonov, pač pa 297 milijard $, torej 5940 krat več. Ne verjamete? Poglejte spodaj in se prepričajte na lastne oči:
https://www.priceypads.com/devastating-fire-ravages-50m-gilded-age-mansion-on-nys-fifth-avenue-photos/
https://darik.news/rhodeisland/gilded-age-mansion-on-fifth-avenue-sold-for-50-million/592858.html
https://dqydj.com/sp-500-return-calculator/
V istem obdobju je vrednost dolarja prilagojenega inflaciji zrasla za 33.73 krat, torej so v današnjih $ za “Titovo vilo” leta 1905 plačali malo več kot dva milijona $ (2023800.00)
https://www.officialdata.org/us/inflation/1905?amount=1
Na kratko, v 117. letih bi 60 tisoč $ zraslo na 2 milijona ob prilagotivi na inflacijo, na 50 milijonov če bi denar vložili v “Titovo vilo”, in na 297 milijard če bi namesto Titove vile kupili pasivni indeks SP500 in naredili absolutno nič.
Julij 1905 September 2022
60,000 $ 2,023,800 $ prilagojeno na inflacijo
50,000,000 $ vrednost “Titove” vile
296,998,692,060 $ vrednost pasivnega indeksa SP500
Zakaj taka razlika?
Nepremičnine (v primeru da jih ne oddajamo) tako kot žlahtne kovine ali kriptovalute ne proizvajajo ničesar, delnice pa nam štirikrat na leto dajo dividende.
TRGOVANJE NA KRATEK ROK = TRADING (trgovanje s finančnimi instrumenti, FOREX, opcije, binarni sistemi ipd)
Ker so gibanja tečajev na kratek rok (10 let in manj) nepredvidljiva nima nobenega smisla da trgujete vsak dan. “Učitelji” tečajev trgovanja Vas bodo - ob primernemu plačilu - prepričevali v nasprotno. Če bi “učitelji” zares vedeli kako se služi z dnevnim trgovanjem bi prodali vse kar imajo, vzeli kredit, in nato trgovali sami s svojim lastnim denarjem. Svojih “skrivnosti” ne bi zaupali drugim saj bi s tem povečali konkurenco sebi.
Če bi njihova “odkritja” bila v resnici kaj vredna jih ne bi prodajali za mali denar malim ljudem, pač pa bi jih prodali velikim borznim hišam za milijarde. Ke slednje vedo da “učitelji” blefirajo jim ne bodo plačale niti centa. Vse kar goljufom ostane so naivne ovčice katere s svojimi lažmi lovijo po internetu kjer jim sporočajo da so zaradi njihovega “odkritja” vlade in velike banke “pretresene”.
https://www.youtube.com/watch?v=A_uB9bdzF0g
https://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=3423101
https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.2469/faj.v59.n6.2578
https://www.reddit.com/r/SlovenijaFIRE/comments/17uhjmz/comment/k98g6yg/?context=3
KAJ SE ZGODI ČE GRE BROKER V STEČAJ?
V večini primerov se ne zgodi nič, zato ker so finančni instrumenti vseskozi v lasti banke skrbnice (custodian bank) in ne brokerja:
https://www.youtube.com/watch?v=wz64z1YuL0A
https://www.reddit.com/r/SlovenijaFIRE/comments/124jcaz/kaj_se_zgodi_ko_gre_stockbroker_down/
V grobem obstajajo 3 modeli lastništva delnic:
1. Delnice so registrirane v tvojem imenu pri družbi, katere delnic lastnik si, oz. njenem "transfer agentu"
2. Delnice so legalno v tvojem lastništvu, ampak registrirane v imenu discount brokerja ("street name"). Sredstva vlagateljev so ločena in
ne gredo v stečajno maso. Broker vodi evidenco lastništva ("book entry").
https://www.investopedia.com/ask/answers/185.asp
3. Delnice so v lastništvu brokerja, ti pa imaš z brokerjem sklenjeno pogodbo na razliko (CFD).
IBKR uporablja 2. model
eToro ima hibriden model 2. in 3.
Če želiš 1. model, lahko ameriške delnice iz brokerja (IBKR to omogoča) preneseš na "transfer agenta" delnice, v večini primerov
je to Computer Share.
V primeru stečaja brokerja:
1. V prvem modelu imaš nekaj administrativnih sitnosti, a lastništvo ni ogroženo.
2. V drugem modelu so sredstva vlagateljev ločena in ne gredo v stečajno maso, v najboljšem primeru se delnice registrirajo na
novega brokerja, ki prevzame starega v stečaju, v najslabšem primeru se lahko dostop do delnic ali denarja zavleče za nekaj mesecev,
pri čemer lahko nekaj % vložka izgine za stroške likvidacije.
3. V tretjem modelu so terjatve vlagateljev v istem košu kot terjatve ostalih upnikov, kar verjetno pomeni izgubo večjega dela sredstev.
KAJ BI SE ZGODILO ČE BI BIL VES KAPITAL VLOŽEN SAMO V PASIVNE SKLADE?
Borza BI prenehala s trgovanjem. Ker vrednosti delnic ne bi več odsevale realne vrednosti podjetij bi prišlo do popolnega kaosa:
Jack Bogle envisions 'chaos, catastrophe' in markets if everyone were to index (yahoo.com)
Strokovnjaki predvidevajo da mora biti vsaj 10 do 25% kapitala vloženega v aktivne sklade da trg normalno deluje. Ta odstotek je majhen zato ker investiranje v pasivne sklade ne spreminja valuacije delnic (razmerja med vrednostmi delnic in zaslužki podjetih. Z drugimi besedami: pasivni skladi ne spreminjajo price to earning ratio pač pa mu samo sledijo):
te delnice v bodoče slabši. Če bodo zaslužki v bodoče v resnici slabši se bo delež delnice v indeksu tako in tako zmanjšal sam od
sebe, delež zmagovalcev pa se bo posledično prav tako povečal sam od sebe: do obojega bo prišlo brez intervencije upraviteljev!
2. Ker indeksni skladi dosledno posnemajo kapitalizacijo trga posledično tudi ne spreminjajo razmerja med cenami posameznih delnic.
Če v indeksu SP500 delnica A predstavlja 2.345% delnica B pa 1.001% kapitala, bo 2.345% kapitala indeksnega sklada ki posnema
SP500 šel v nakup delnice A, 1.001% pa v nakup delnice B. Z drugimi besedami, v vsako delnico bo indeksni sklad vložil isti delež kapitala: https://youtu.be/HJyczA3PqG8?t=278
Trenutno je v ZDA približno polovico kapitala investiranega v pasivne sklade, torej je do meje 75-90% še daleč.
https://news.yahoo.com/index-fund-assets-exceed-active-fund-assets-120639243.html
Kaj pa bi se zgodilo če bi meja 75–90% vendarle bila presežena?
Zaradi nezadostnega trgovanja bi se pojavile podcenjene in precenjene delnice katere je danes praktično nemogoče najti. Posledično bi se pojavili aktivni upravljalci ki bi podcenene delnice vstavili v svoj portfelj, precenjene pa prodali; s tem bi ogromno zaslužili in ponovno vzpostavili red. Pa ne zato ker bi imeli radi indeksne sklade temveč zato ker imajo radi denar.
If Everyone Bought Index Funds – Biglaw Investor
What Happens If Everyone Indexes? | Morningstar
Skratka, razloga za preplah ni. Wall Streetu se zahvalite za njihov trud in za minimalne stroške kupujte pasivne sklade ki že odsevajo vse bodoče potencialne zaslužke: če ste davkoplačevalci Slovenije kupite pasivne ETFe, če nočete imeti opravka s FURSom kupite pasivne akumulacijske ETFe, če pa ste davkoplačevalci ZDA kupite indeksne sklade.
Vse delo za celoten planet opravljajo največji trgovalci Wall Streeta, takoimenovani market makers: 90% je profesionalcev ki obračajo ogromne količine denarja za svoje stranke, največkrat so to pokojninski skladi.
https://www.youtube.com/watch?v=Kh5x9Tz7R7I
https://www.youtube.com/watch?v=fUpoK2ZOFWc
https://www.youtube.com/watch?v=Wv0pJh8mFk0
https://www.youtube.com/watch?v=ltuqXTwWsZ8
Ker so ti profesionalci zelo dobro izobraženi, izkušeni, in ker imajo najboljši dostop do vseh informacij je cena ki jo delnice dosežejo med trgovanjem na borzi najbolj realna trenutna cena ki že odseva tudi vse prihodnje potencialne zaslužke. Dokler market makerji opravijo od 10 do 25% vseh transakcij, preostanek pa zapolnijo pasivni skladi, bodo cene delnic odsevale realno intrinzično vrednost podjetij.
Slovenske “plemenitelje” lahko brez strahu odpustite ker njihovih “uslug” ne potrebujete. Če imaste preveč denarja ga raje poklonite v dobrodelne namene.
DIPLOMIRANI EKONOMIST ROBERT ROLIH IN NJEGOVI TEČAJI
Gre za izvrstne strokovne in zabavne vendar drage tečaje. Žal preko njih glede vlaganja v sklade ne boste izvedeli nič več kot najdete zastonj tukaj. Robert Rolih nameni del predavanj tudi trgovanju s kriptovalutami in žlahtnimi kovinami, glede obojih sem podal svoje
mnenje zgoraj. Gospod Rolih na veliko pridiga o finančni industriji ki za svoje škodljive produkte jemlje vlagateljem velik del dobička, nato pa sam – zato da lahko prodaja vedno nove in nove tečaje – počne popolnoma isto. Pravi da zanj dela ekipa ki naj bi med najboljšimi ETFi in kriptovalutami izbrala najbolj obetavne, on pa naj bi identiteto bodočih “zmagovalcev” - za primeren denar seveda - razkril udeležencem svojih tečajev.
Seveda gospod Rolih ne ve kateri so bodoči "zmagovalci" med kriptovalutami in ETFi. Prav tako ne ve ali kripto zima septembra 2022 predstavlja konec za kripto trg ali priložnost za mega donose. Če bi to zares vedel tega ne bi prodajal udeležencem tečajev za par sto €, pač pa bi svoje "vizije" (beri ugibanja) prodal Wall Streetu za milijarde.
DIPLOMIRANI EKONOMIST LUKA GUBO IN NJEGOVI TEČAJI
Pred približno 10. leti se je na slovenski finančni sceni pojavil Luka Gubo. Najprej je delal reklamo za aktivno investiranje z “recepti” za preseganje povprečja, malo kasneje je prodajal zasoljene tečaje “Investiraj kot Warren Buffett”; vseskozi pa je tudi objavljal borzne komentarje:
Aktivno investiranje - YouTube
https://siol.net/avtorji/luka-gubo-21997/?ordering=newest&page_size=100
Pa poglejmo kako je znanje ki ga je Luka prodajal drugim koristilo njemu samemu:
Gospod Gubo je 23. aprila 2014 ustanovil sklad FT QUANT, mešani fleksibilni globalni sklad za katerega trdi da je “odlična rešitev za vse, ki pričakujejo nižjo stopnjo tveganja. Sklad namrec odlično uravnoteži tveganje celotnega portfelja, saj pomaga dosegati stabilne dolgoročne donose, brez občutnih padcev”
https://skladi.vzajemci.com/vzajemni-skladi/456/ft-quant
Od ustanovitve sklada 23. aprila 2014 in med 30. decembrom 2022 je Quant narasel za 11.12%. Za primerjavo: pasivni mešani fleksibilni globalni sklad VTTVX ki ima podoben odstotek delnic in obveznic je v istem času narasel za 100.46%, pasivni indeks delnic razvitega sveta EXI2 pa za 150.34%. Tisti ki ste bili preleni za učenje in ste namesto Lukovega tečaja o Warrenu Buffettu kupili kar Buffettovo delnico ste v istem obdobju pridelali kar za 234.63% profita.
Zakaj ima gospod Gubo navkljub znanju ekonomije katastrofalne rezultate? Zaradi aktivnega investiranja. Gospod Gubo je leta 2014 pričakoval recesijo in v svoj sklad vložil približno 40% obveznic, istočasno pa je tudi stavil proti Združenim državam in kupil veliko večino delnic izven ZDA. Skratka, pred 8. leti si je domišljal da ve kako se bodo odvijali dogodki pa se je zmotil. Njegova kristalna krogla takrat ni delovala.
KADAR KONTAKTIRATE USLUŽBENCE BORZNIH HIŠ:
1. Zavedajte se da ne govorite s finančnim svetovalcem ki bi delal v vašo korist, ampak s prodajalcem ki ima interes da obdrži službo. Vi niste pomembni; kar šteje je da Vam bo prodal čim več produktov ki prinašajo dobiček njegovemu delodajalcu seveda na Vaš račun. Pri tem je popolnoma vseeno če je ta ”svetovalec” doktor ekonomskih znanosti ali srednješolec z enomesečnim tečajem prodaje. Edina razlika med obema je ta da se bo doktor ekonomije bolje zavedal da se mora zaradi preživetja prostituirati.
2. Ne govorite po telefonu ampak kontaktirajte izključno pismeno, najbolje po elektronski pošti. Prodajalci radi govorijo kot dež da vas zmedejo. Na vaša vpašanja bodo odgovarjali na splošno, sadili Vam bodo rožice, Vas zasipali s puhlicami ter odgovarjali na vprašanja ki jih Vi niste zastavili. "Svetovalci" najraje govorijo o "inflaciji ki uničuje Vaš težko prisluženi denar", “razpršenosti portfelja” in "plemenitenju premoženja", sovražijo pa konkretna vprašanja kot npr primerjava donosov skladov njihovih hiš s povprečjem (indeksi). Tega vprašanja se bodo izogibali kot hudič križa. Če boste namesto dragih produktov njihove borzne hiše kupili poceni ETFe, namreč za njih ne bo kruha. Zato zahtevajte naj Vam po mailu pošljejo posnetek zaslona Bloombergovega portala kjer je graf sklada njihove firme prikazan skupaj z indeksom, in to od ustanovitve sklada naprej.
Priljubljeni trik s katerim upravniki aktivno vodenih skladov prikrijejo svoje izgube je to da navajajo samo letne donose in se pretvarjajo kot da ne bi vedeli da je dejanski dolgoletni donos sklada – zaradi obrestno obrestnega računa - vedno manjši od povprečja letnih donosov:
https://www.wallstreetmojo.com/geometric-mean-vs-arithmetic-mean/
Praktičen primer si lahko pogledate pod številko №24.
3. Nikoli se ne odločajte na hitro predno bi česarkoli razumeli, ampak vedno le po temeljitem razmisleku. Ne kupite ničesar kar ne morete razložiti 15 letnemu osnovnošolcu. Če je produkt povprečnemu človeku nerazumljiv to ni zato ker bi bil povprečnež neumen, pač pa zato ker je produkt namenoma predstavljen na tak način da kupec ne dojame da sam sebi z nakupom dela škodo.
4. Nikoli ne kombinirajte naložb in zavarovanj. Če potrebujete zavarovanje katerikoli vrste plačajte z gotovino, tako boste vsaj vedeli koliko ste placali. Najslabša so naložbena življenska zavarovanja.
5. Če bo "svetovalec" preveč vsiljiv ga v mailu vprašajte kateri skladi njegove firme imajo po 10. in 15. letih enake ali višje donose od povprečja: ne slovenskega povprečja, pač pa od indeksov. Prodajalec bo Vaše vprašanje ignoriral ter vam začel pridigati o razpršenosti porftelja ter našteval nagrade ki so jih njegovi skladi dobili od drugih slovenskih upravnikov skladov. Vabil Vas bo na osebni “prijateljski” klepet ob kavici in prigrizkih v upanju da boste pozabili na nadvse nadležno vprašanje na katerega nima zadovoljivega odgovora.
KOLIKO BI IMELI DANES ČE BI POSLUŠALI WARRENA BUFFETTA IN VSE PREMOŽENJE VLAGALI V INDEKSNI SKLAD SP500?
Od 19. maja 2010 je davčnim rezidentom Slovenije na voljo pasivni ETF SXR8. Ta ETF je pasivno upravljan in se ne trudi preseči povprečja donosov 500 tih največjih ameriških podjetij. Upravljalski stroški niso 2.5% kot pri večini aktivno vodenih slovenskih skladov, pač pa le 0.07% kar je več kot 35 krat manj.
Pojdite na svoj slovenski borzni račun in si izpišite vse datume depozitov skupaj z vsotami € katere ste takrat investirali. Če ste pozabili, pošljite email svojemu “svetovalcu” ter vprašajte njega.
Nato pojdite na spodnjo povezavo:
https://finance.yahoo.com/quote/SXR8.DE/history?p=SXR8.DE
Izračunajte koliko ETF-ov bi lahko tisti dan, ob zaključku trgovanja, kupili z vašim denarjem. (Vsoto v € delite z vrednostjo pod close ali adjusted close stolpcem - vsoti sta enaki ker ta ETF sam reinvestira dividende).
Seštejte koliko ETFov bi imeli danes nato pa to število pomnožite z vrednostjo ki jo ima ETF na današnji dan. Na koncu delite to vsoto z 1.002 da vzamete v zakup stroške nakupa in prodaje pri večini internetnih platform kot npr Optimtrader.
Čisto na koncu, primerjajte to zadno številko z vsoto ki ko imaste na slovenskem trgovalnem računu danes. Če imaste trgovalni račun pri NLB skladih, morate vsoto pri NLB pomnožiti še z 0.99 da bi odšteli 1% stroškov prodaje.
ZAKLJUČEK
1. Najbolje je kupovati finančne instrumente čimprej. Če vlagate enkrat na leto, na začetku kateregakoli 12 mesečnega obdobja, boste imeli malenkostno več kot če bi vlagali vsak mesec ali štirikrat na leto.
2. Rebalasniranje portfelja večkrat prinese vlagateljem škodo kot korist. (Seveda pa rebalansiranje vedno prinese korist upravljalcem ker Vam bodo slednji to “uslugo” posebej zaračunavali).
3. Prebiranje finančnih novic, spremljanje finančnih trgov in podjetij v katera vlagate, ter prilagajanje porftelja trenutnim razmeram je izguba časa ki ne bo prispevala ničesar k vašim donosom. Če slovenski finančni “strokovnjaki” ki pišejo borzne komentarje sami ne dosegajo povprečja, zakaj menite da bo branje njihovih nebuloz koristilo Vam?
Izogibajte se t.i. finančne pornografije: senzacionalne novice o tem kako se bo sesedlo to in ono bodo v Vas vzpodbujale hitre nagonske odločitve ki Vam bodo uničevale donose. Če želite na stara leta imeti denar mora biti investiranje tako razburljivo kot rast trave ali sušenje barve kajti vrednosti finančnih instrumentov so na kratek rok (10 let in manj) naključne in zato nepredvidljive:
https://stonewealthmanagement.co.za/articles/dangers-of-financial-pornography/
https://www.youtube.com/watch?v=8t8VqokOpj4
4. Ne predajajte se iluzijam da veste kako se bo gibal trg kajti tega nihče ne ve. Gibanje trgov namreč zavisi od tega kaj si o njih misli večina vlagateljev in ne Vi osebno kakor tudi ne Nobelovi nagrajenci za ekonomijo. Namesto ugibanja vlagajte isto količino denarja v rednih intervalih: ko bodo delnice drage jih boste kupili manj in obratno ko bodo poceni.
5. Ne nasedajte tistim ki Vam obljubljajo visoke donose s pomočjo “algoritmov” in “AI”.
Naj zakjučim z mislijo Warrenna Buffetta:
“Redno investiraj v SP500. Mislim da ima to največji smisel praktično vsakič”.
“Consistently buy an S&P 500 low-cost index fund. I think it’s the thing that makes the most sense practically all of the time.”
https://www.morningstar.com/stocks/even-warren-buffett-thinks-stock-picking-is-hard
(V Sloveniji indeksnemu skladu SP500 ustreza ETF SXR8)
Povedano po domače: manj ko boste drezali v svoj portfelj, hitreje bo rasel.
E. NADALJNI ŠTUDIJ:
ZGODOVINA FINANČNIH TRGOV:
https://www.youtube.com/watch?v=UIEiSa0Tcbc
https://www.youtube.com/watch?v=84h_8-UlUQA
https://www.worldsfirststockexchange.com/
SPLOŠNI PRINCIPI
https://www.pdfdrive.com/the-four-pillars-of-investing-e26881547.html
https://www.pdfdrive.com/little-book-of-common-sense-investing-e34879627.html
https://ia803405.us.archive.org/23/items/the-bogleheads-guide-to-investing/The%20Bogleheads%27%20Guide%20to%20Investing.pdf
https://www.pdfdrive.com/the-smartest-investment-book-youll-ever-read-the-simple-stress-free-way-to-reach-your-investment-goals-e185434152.html
A Random Walk Down Wall Street: The Time-Tested Strategy for Successful Investing (Eleventh Edition) by Burton G. Malkiel - PDF Drive
http://www.efficientfrontier.com/files/TIM.pdf
https://www.justetf.com/en/
PASIVNO INVESTIRANJE
https://www.youtube.com/watch?v=HrYUOtCTHuk
https://www.ifa.com/pdfs/index-funds-12-step-recovery-program-for-active-investors.pdf
https://www.youtube.com/watch?v=JS0C-aJ-bAU&t=4s
https://www.youtube.com/watch?v=SwkjqGd8NC4&t=3s
https://www.youtube.com/watch?v=zqa-jSuXmYw
https://www.justetf.com/en/news/etf/etf-portfolios-versus-active-fund-portfolios-who-wins.html
https://youtu.be/Kh5x9Tz7R7I
https://youtu.be/fUpoK2ZOFWc
https://biznispace.com/sl/blog/v-katere-etf-investirati
PSIHOLOGIJA INVESTIRANJA
https://www.pdfdrive.com/your-money-and-your-brain-how-the-new-science-of-neuroeconomics-can-help-make-you-rich-e33413895.html
RAČUNALA
https://www.morningstar.com/
https://backtest.curvo.eu/
https://www.portfoliovisualizer.com/backtest-asset-class-allocation
https://westegg.com/inflation/
https://www.in2013dollars.com/
https://www.stat.si/inflacija)
https://www.calculator.net/interest-calculator.html
http://www.moneychimp.com/calculator/discount_rate_calculator.htm
https://www.macrotrends.net/2548/euro-dollar-exchange-rate-historical-chart
https://ofdollarsanddata.com/sp500-calculator/
https://www.slickcharts.com/sp500
https://www.msci.com/end-of-day-data-search
https://www.gigacalculator.com/calculators/geometric-mean-calculator.php
https://www.desmos.com/scientific
https://www.sharesight.com/
https://analyser.investingintheweb.com/add-portfolio/
https://packaged-media.redd.it/n0tho4kg35vb1/pb/m2-res_720p.mp4?m=DASHPlaylist.mpd&v=1&e=1715274000&s=2915bd62f4e3d893afa36b2cc9a55072f3187370#t=0
FORUM:
https://www.bogleheads.org/forum/index.php
F. VIRI, DONOSNOSTI SKLADOV:
NLB
*1
https://www.nlbskladi.si/skladi/podskladi/globalni-delniski
https://www.justetf.com/en/etf-profile.html?query=IE00B4L5Y983&groupField=index&from=search&isin=IE00B4L5Y983#chart
*2
https://www.nlbskladi.si/skladi/podskladi/azija-delniski
https://www.justetf.com/en/etf-profile.html?groupField=none&assetClass=class-equity&ls=any&equityStrategy=none&theme=none§or=none&sortField=inceptionDate&sortOrder=asc®ion=Asia%2BPacific&from=search&isin=LU0446734526#chart
*3
https://www.nlbskladi.si/skladi/podskladi/zda-delniski
https://www.justetf.com/en/etf-profile.html?query=IE00B5BMR087&groupField=index&from=search&isin=IE00B5BMR087#chart
*4
https://www.nlbskladi.si/skladi/podskladi/farmacija-in-zdravstvo-delniski
https://www.justetf.com/en/etf-profile.html?groupField=none&assetClass=class-equity&ls=any&country=US&equityStrategy=none&theme=none&sortField=inceptionDate&sortOrder=asc§or=Health%2BCare&from=search&isin=IE00B3WMTH43#chart
*5
https://www.nlbskladi.si/skladi/podskladi/visoka-tehnologija-delniski
https://www.justetf.com/en/etf-profile.html?query=IE00B53SZB19&groupField=index&from=search&isin=IE00B53SZB19#chart
*6
https://www.nlbskladi.si/skladi/podskladi/nepremicnine-delniski
https://www.justetf.com/en/etf-profile.html?assetClass=class-realEstate&groupField=none&sortField=yearReturnEUR&sortOrder=desc&from=search&isin=NL0009690239#chart
*7
https://www.nlbskladi.si/skladi/podskladi/obveznice-visokih-donosnosti
https://www.justetf.com/en/etf-profile.html?assetClass=class-bonds&groupField=index&bondRating=SubInvestmentGrade&from=search&isin=IE00B99FL386#chart
TRIGLAV SKLADI
*8
https://www.triglavskladi.si/poskrbite-za-svoje-premozenje/nalozbeni-skladi/triglav-steber-global/
https://www.justetf.com/en/etf-profile.html?query=IE00B4L5Y983&groupField=index&from=search&isin=IE00B4L5Y983#chart
*9
https://www.triglavskladi.si/poskrbite-za-svoje-premozenje/nalozbeni-skladi/triglav-top-brands/
https://www.justetf.com/en/etf-profile.html?isin=IE00B4L5Y983#overview
*10
https://www.triglavskladi.si/poskrbite-za-svoje-premozenje/nalozbeni-skladi/triglav-tehnologije-prihodnosti/
https://www.justetf.com/en/etf-profile.html?query=IE00B53SZB19&groupField=index&from=search&isin=IE00B53SZB19#chart
*11
https://www.triglavskladi.si/poskrbite-za-svoje-premozenje/nalozbeni-skladi/triglav-azija/
https://www.justetf.com/en/etf-profile.html?assetClass=class-equity&groupField=index®ion=Asia%2BPacific&from=search&isin=DE000A0H0744#chart
*12
https://www.triglavskladi.si/poskrbite-za-svoje-premozenje/nalozbeni-skladi/triglav-rastoci-trgi/
https://www.justetf.com/en/etf-profile.html?query=IE00B0M63177&groupField=index&from=search&isin=IE00B0M63177#chart
*13
https://www.triglavskladi.si/poskrbite-za-svoje-premozenje/nalozbeni-skladi/triglav-severna-amerika/
https://www.justetf.com/en/etf-profile.html?groupField=none&assetClass=class-equity&ls=any&country=US&equityStrategy=none&theme=none§or=none&sortField=inceptionDate&sortOrder=asc&from=search&isin=LU0136234654#chart
*14
https://www.triglavskladi.si/poskrbite-za-svoje-premozenje/nalozbeni-skladi/triglav-zdravje-in-farmacija/
https://www.justetf.com/en/etf-profile.html?groupField=none&assetClass=class-equity&ls=any&country=US&equityStrategy=none&theme=none&sortField=inceptionDate&sortOrder=asc§or=Health%2BCare&from=search&isin=IE00B3WMTH43#chart
GENERALI INVESTMENT
*15
https://www.generali-investments.si/skladi/amerika/
https://www.justetf.com/en/etf-profile.html?query=SXR8&groupField=index&from=search&isin=IE00B5BMR087#chart
*16
https://www.generali-investments.si/skladi/globalni/
https://www.justetf.com/en/etf-profile.html?query=IE00B4L5Y983&groupField=index&from=search&isin=IE00B4L5Y983#chart
*17
https://www.generali-investments.si/skladi/prvi-izbor/
https://www.justetf.com/en/etf-profile.html?isin=IE00B4L5Y983#chart
*18
https://www.generali-investments.si/skladi/novi-trgi/
https://www.justetf.com/en/etf-profile.html?query=IE00B0M63177&groupField=index&from=search&isin=IE00B0M63177#chart
*19
https://www.generali-investments.si/skladi/tehnologija/
https://www.justetf.com/en/etf-profile.html?query=LU1829221024&groupField=index&from=search&isin=LU1829221024#chart
*20
https://www.generali-investments.si/skladi/vitalnost/
https://www.justetf.com/en/etf-profile.html?groupField=none&assetClass=class-equity&ls=any&country=US&equityStrategy=none&theme=none&sortField=inceptionDate&sortOrder=asc§or=Health%2BCare&from=search&isin=IE00B3WMTH43#chart
*21
https://www.generali-investments.si/skladi/jugovzhodna-evropa/
https://qontigo.com/index/sxbar/
*22
https://www.generali-investments.si/skladi/latinska-amerika/
https://www.msci.com/end-of-day-data-search
*23
https://www.generali-investments.si/skladi/prvi-izbor/
https://www.justetf.com/en/etf-profile.html?isin=IE00B4L5Y983#chart
SAVA INFOND
*24
https://www.infond.si/infond-globalni-delniski
https://www.justetf.com/en/etf-profile.html?query=DE0006289382&groupField=index&from=search&isin=DE0006289382#chart
*25
https://www.infond.si/infond-zda
https://www.justetf.com/en/etf-profile.html?groupField=none&assetClass=class-equity&ls=any&country=US&equityStrategy=none&theme=none§or=none&sortField=inceptionDate&sortOrder=asc&from=search&isin=LU0136234654#chart
*26
https://www.infond.si/infond-trgi-v-razvoju
Vanguard Emerging Mkts Stock Idx Inv (VEIEX Performance | Morningstar)
*27
https://www.infond.si/infond-tehnologija
https://www.justetf.com/en/etf-profile.html?query=LU1829221024&groupField=index&from=search&isin=LU1829221024#chart
*28
https://www.infond.si/infond-zdravstvo
https://www.justetf.com/en/etf-profile.html?groupField=none&assetClass=class-equity&ls=any&country=US&equityStrategy=none&theme=none&sortField=inceptionDate&sortOrder=asc§or=Health%2BCare&from=search&isin=IE00B3WMTH43#chart
*29
https://www.infond.si/infond-evropa
https://www.msci.com/end-of-day-data-search
*30
https://www.infond.si/infond-kitajska
https://www.msci.com/end-of-day-data-search
PRIMORSKI SKLADI
*31
https://www.primorski-skladi.si/skladi/pregled-skladov/psp-modra-linija
https://www.justetf.com/en/etf-profile.html?query=IE00B4L5Y983&groupField=index&from=search&isin=IE00B4L5Y983#chart
*32
https://www.primorski-skladi.si/skladi/pregled-skladov/psp-ziva
https://www.justetf.com/en/etf-profile.html?query=IE00B4L5Y983&groupField=index&from=search&isin=IE00B4L5Y983#chart
*33
https://skladi.vzajemci.com/vzajemni-skladi/456/ft-quan
https://www.morningstar.com/funds/xnas/vttvx/chart
G. VIRI, OSTALO:
№1
Čim bolj zgodaj začnemo vlagati, več bomo imeli saj bo imel čudež obrestno obrestnega računa dalj časa za rast. To bomo najlepše ponazorili z spodnjim računalom https://packaged-media.redd.it/n0tho4kg35vb1/pb/m2-res_720p.mp4?m=DASHPlaylist.mpd&v=1&e=1715274000&s=2915bd62f4e3d893afa36b2cc9a55072f3187370#t=0
in tudi s praktičnim primerom.
Da bomo lahko šli nazaj vse do leta 1972 bomo uporabili ameriški kalkulator prilagojen za ZDA. V EU imamo na voljo podoben kalkulator za UCITS pasivne ETFe, vendar gre nazaj največ do leta 1992: https://backtest.curvo.eu/
Predstavljajmo si tri osebe ki so letos leta 2022 dopolnile 65 let. Vse tri bi lahko začele vlagati januarja 1975, ko so dopolnile 18 let. Oseba A je začela vlagati januarja 1975, oseba B januarja 1980 in oseba C januarja 1985. Vse tri so vlagale po 300 € v današnji vrednosti (300 € = 320 $) kar je prilagojeno na inflacijo ustrezalo 59 $ leta 1975, 90 $ leta 1980 in 118 $ leta 1985.
Oseba A bi med januarjem 1975 in majem 2022 akumulirala:
$2,130,551 če bi vložila v indeks velikih bogatih podjetij in $3,515,298 če bi vložila v indeks malih poceni podjetij.
Oseba B bi vlagala pet let manj, med januarjem 1980 in majem 2022 bi akumulirala:
$1,523,393 če bi vložila v indeks velikih bogatih podjetij in $1,816,286 če bi vložila v indeks malih poceni podjetij.
Oseba C bi vlagala deset let manj, med januarjem 1985 in majem 2022 bi akumulirala:
$869,769 če bi vložila v indeks velikih bogatih podjetij in $904,222 če bi vložila v indeks malih poceni podjetij.
Razlike so več kot očitne:
Doba vlaganja Investirani $ Stanje maja 2022
prepračunani na inflacijo
Velika draga podjetja Mala poceni podjetja
Oseba A: januar 1975- maj 2022 320$ x 569 = 182,080 $2,130,551 $3,515,298
Oseba B: januar 1980- maj 2022 320$ X 509 = 162,880 $1,523,393 $1,816,286
Oseba C: januar 1985- maj 2022 320$ X 459 = 146,880 $869,769 $904,222
OSEBA A:
https://www.portfoliovisualizer.com/backtest-asset-class-allocation?s=y&mode=1&timePeriod=2&startYear=1975&firstMonth=1&endYear=2022&lastMonth=5&calendarAligned=true&includeYTD=true&initialAmount=59&annualOperation=1&annualAdjustment=59&inflationAdjusted=true&annualPercentage=0.0&frequency=2&rebalanceType=1&absoluteDeviation=5.0&relativeDeviation=25.0&leverageType=0&leverageRatio=0.0&debtAmount=0&debtInterest=0.0&maintenanceMargin=25.0&leveragedBenchmark=false&portfolioNames=false&portfolioName1=Portfolio+1&portfolioName2=Portfolio+2&portfolioName3=Portfolio+3&asset1=LargeCapGrowth&allocation1_1=100&asset2=SmallCapValue&allocation2_2=100
OSEBA B:
https://www.portfoliovisualizer.com/backtest-asset-class-allocation?s=y&mode=1&timePeriod=2&startYear=1980&firstMonth=1&endYear=2022&lastMonth=5&calendarAligned=true&includeYTD=true&initialAmount=90&annualOperation=1&annualAdjustment=90&inflationAdjusted=true&annualPercentage=0.0&frequency=2&rebalanceType=1&absoluteDeviation=5.0&relativeDeviation=25.0&leverageType=0&leverageRatio=0.0&debtAmount=0&debtInterest=0.0&maintenanceMargin=25.0&leveragedBenchmark=false&portfolioNames=false&portfolioName1=Portfolio+1&portfolioName2=Portfolio+2&portfolioName3=Portfolio+3&asset1=LargeCapGrowth&allocation1_1=100&asset2=SmallCapValue&allocation2_2=100
OSEBA C:
https://www.portfoliovisualizer.com/backtest-asset-class-allocation?s=y&mode=1&timePeriod=2&startYear=1985&firstMonth=1&endYear=2022&lastMonth=5&calendarAligned=true&includeYTD=true&initialAmount=118&annualOperation=1&annualAdjustment=118&inflationAdjusted=true&annualPercentage=0.0&frequency=2&rebalanceType=1&absoluteDeviation=5.0&relativeDeviation=25.0&leverageType=0&leverageRatio=0.0&debtAmount=0&debtInterest=0.0&maintenanceMargin=25.0&leveragedBenchmark=false&portfolioNames=false&portfolioName1=Portfolio+1&portfolioName2=Portfolio+2&portfolioName3=Portfolio+3&asset1=LargeCapGrowth&allocation1_1=100&asset2=SmallCapValue&allocation2_2=100
№2
https://www.youtube.com/watch?v=6DUeJeAlVXM&list=PLjMizuT1iB3sS810mxDzhitlUt1NEk-18&index=2
https://www.youtube.com/watch?v=t3d0Y-JpRRg
Slovenske finančne institucije rade privabljajo vlagatelje s tem da jih ob določenih obdobjih oprostijo plačila vstopnih stroškov. Pogostoma borzni mešetarji kličejo že obstojece kliente z “enkratno ponudbo” ko bodo oproščeni plačila teh stroškov. Seveda pri tem ne zmanjšajo letnih stroškov, ki so glavi vir bogatenja borznih hiš. Pa si poglejmo na spodnejm primeru kakšno “uslugo” vam ponujajo:
Predpostavimo da boste vlagali 200 € mesecno, in placevali 2.5% letnih stroskov. Namesto 10% ki jih v povprecju da trg boste dobili le 7.5% saj bo 2.5% pobrala borzna hisa:
Predpostaviva da mesecno vlagate 300EU ali 300$. Spodaj so v levem stolpcu vsote ki se naberejo ob 7.5%, v desnem stolpcu pa ob 10% donosih.
7.5% 10%
10 let 52,975$ 60,437$
20 let 162,160$ 217,196$
30 let 387,192$ 623,787$
Kot vidite se razlika zaradi letnih stroskov 2.5% veča iz leta v leto.
Pri vstopnih stroskih 3% (SLOVENSKE BORZNE HISE) in 0.1% (Optimtrader) pa je primerjava sledeca:
7.5% 10%
10 let 51,386$ 60,376$
20 let 157,295$ 216,978$
30 let 375,577$ 623,164$
Oprostitev 3% vstopnih stroškov ima minimal vpliv na končni znesek saj je obračunan samo enkrat. Letni strošek pa se obračunava vsako leto, (običajno 12 krat na leto odbijejo 1/12 letnih stroškov) in vpliv je ogromen.
https://www.calculator.net/interest-calculator.html?cstartingprinciple=0&cannualaddition=0&cmonthlyaddition=300&cadditionat1=beginning&cinterestrate=10&ccompound=annually&cyears=30&ctaxtrate=0&cinflationrate=3&printit=0&x=111&y=14#interestresults
№3
https://newagestory.ru/SI-Peter/?ai=2958031&ci=2&gi=19&MPC_3=%7bMidasSiteName%7d&MPC_4=Peter_SI_mob_OnaBusinessWomWhiteCoa&utm_source=Midas&utm_medium=Widget&utm_campaign=SI+-+Peter_mob&utm_content=Slovenci+ze+sluzijo+milijone+s
Peter Makolar, slovenski profesor matematike in računalniške znanosti z Univerze za informacijsko tehnologijo v resnici ne obstaja.
№4
https://www.youtube.com/watch?v=8t8VqokOpj4
№5
https://www.thegoodinvestors.sg/are-the-best-investors-dead/#:~:text=learn%20from%20them%3F-,Are%20the%20best%20investors%20dead%3F,were%20either%20dead%20or%20inactive
http://www.oddballstocks.com/2015/06/why-investors-fail.html
№6
https://www.youtube.com/watch?v=8t8VqokOpj4
№7
https://www.youtube.com/watch?v=xp9KUCel778
https://www.investopedia.com/articles/investing/030916/buffetts-bet-hedge-funds-year-eight-brka-brkb.asp
№8
https://investiram.si/vzajemni-sklad-ali-indeksni-skladi-vse-kar-morate-vedeti-preden-investirate/
https://www.vezovisek.si/kaj-je-etf-in-kaksne-so-razlike-v-primerjavi-z-vzajemnim-skladom/
https://www.vezovisek.si/eft-skladi-mozno-je-splaca-se-tudi-z-majhnimi-zneski/
№9
https://www.justetf.com/en/etf-profile.html?query=LU1829221024&groupField=index&from=search&isin=LU1829221024#chart
Trenutno je samo v ZDA preko osem tisoč delnic ki kotirajo na borzi https://finviz.com/screener.ashx?v=111, in skoraj sedem tisoč aktivno vodenih vzajemnih skladov (№18). Vsi upravitelji premoženja našega planeta (samo v ZDA jih je toliko kot prebivalcev Ljubljane) med seboj neusmiljeno tekmujejo da bi iz teh donosov zase in za svoje kliente potegnili čimveč.
Če bo en upravitelj imel več sreče in bo v svoj portfelj vložil več bodočih zmagovalcev (in s stem ustvaril več od povprečja) bo za drugega upravitelja ostalo manj. Vsi upravitelji skupaj bodo dobili do centa enako kot nam daje trg; vsi vlagatelji pa prav tako do centa enako kot nam daje trg minus stroški upravljanja (ki jih poberejo upravitelji). Vsako leto ima približno 40% managerjev izven Slovenije višje donose od povprečja, vendar se zmagovalci praviloma menjajo vsako leto. Gre torej za srečo, in ne za znanje.
Takoj ko se pojavi nov trend (višji donosi posameznih podjetij, panog ali držav) to zaznajo analitiki vsega sveta in takoj kupijo delnice tistih podjetij, panog ali držav za katere predvidevajo da bodo tudi v bodoče imele višje donose. Zaradi njihovega nakupa cena bodočih potencialnih zmagovalcev naraste, profit za vse tiste ki kupijo iste zmagovalce za njimi pa se izniči.
Zato je prebiranje finančnih novic za vlagatelje kjerkoli po svetu popolna izguba časa čigar koristnost lahko primerjamo s cedenjem sline ob prebiranju starih loterijsih rezultatov.
Donosi delnic so tako veliki zato ker na dolgi rok zaslužki podjetij močno prehitevajo inflacijo. Grafi ponazarjajo moč in vztrajnost kapitalizma: zaupajte v kapitalizem, nikakor pa ne v finančno industrijo. Edini cilj slednje namreč je da se čimbolj neopazno vrine med donose trga (katere ponazarjajo zgornji grafi) in med vlagatelje ter da pod krinko "plemenitenja" čim več pomolze zase. Slovenski svetovalci (beri prodajci) imajo zelo lahko delo zato ker je večina Slovenskih vlagateljev danes še vedno finančno nepismena.
V indekse ne morete vlagati. Rezidenti ZDA lahko vlagajo v indeksne sklade, rezidenti EU pa v pasivne ETFe (Velika večina ETFov v EU je pasivnih). Oboji za indeksi zaostajajo le do 0.40% na leto. Ker indeksni skladi oziroma pasivni ETFi na voljo Slovencem ustvarijo le 0.03 do 0.4% profita Vam jih seveda nobeden "svetovalec" ne bo priporočil. Vsi prodajalci Vam bodo vsiljevali svoje produkte z visokimi provizijami od katerih živijo, sami pa bodo vlagali svoj osebni denar v pasivne sklade. Dragi aktivni skladi so namenjeni finančno nepismeni raji, ne njim samim.
VLAGANJE V NEAMERIŠKE DELNICE
Vprašanje je zakaj sploh kupovati ne-ameriške delnice če pa vemo da so imele prav ameriške delnice najvišje donose v zadnjih 100. letih? Res je, med leti 2000-2010 so delnice vzhajajočih trgov imele malo boljše donose, ampak na dolgi rok temu ni tako. Poleg tega vsaj polovica zaslužkov ameriških korporacij prihaja iz območij izven ZDA:
https://www.investmentsillustrated.com/img/bp_previews/BP_h-with-preview_2023_generic_us-en.png
https://www.portfoliovisualizer.com/backtest-asset-class-allocation?s=y&sl=1yDSCa6nhL0Mam4C4E5qWm
https://www.youtube.com/watch?v=P54trh0Rre8
Vendar pa so nekateri prominentni finančniki, med drugim tudi moj kanadski sosed Ben Felix, drugačnega mnenja:
https://www.youtube.com/watch?v=1FXuMs6YRCY
Za kaj torej gre?
Odgovor je sila preprost: če mislite vlagati 20 let in dalj in če ste prepričani da bodo tudi v bodoče ZDA ohranile primat, potem vlajte samo v ameriške produkte. Ob tem pa se zavedajte da so bila krajša obdobja ko so delnice izven ZDA imele višje donose kot delnice v ZDA. Ta obdobja si lahko natančneje ogledate tukaj:
https://images.squarespace-cdn.com/content/v1/55535188e4b02a4d730cb3ca/1510610388422-I2MLICCDBUHPJAJOD76H/Ex+2+-+Domestic+-+Foreign.PNG?format=2500w
REBALANSIRANJE PORTFELJA
Nekateri finančni “svetovalci”, zlasti v ZDA, so desetletja pridigali da je potrebno portfelj od štiri pa do vsaj enkrat na leto rebalansirati, kar pomeni da je treba odstotek kapitala med zmagovalci in luzerji obdržati v istem razmerju.
Če imamo npr. 60% kapitala v delnicah in 40% v obveznicah, bi morali čez čas, ko delež kapitala delnic preseže 65%, 5% delniškega kapitala prodati in z denarjem od prodaje kupiti obveznice. Na ta način bi bili prisiljeni prodajati drago in kupovati poceni.
Čeprav izgleda teorija sicer privlačna za uho, je testiranje z modernejšimi računali pokazalo da je zaradi rebalansiranja večkrat napravljena škoda kot korist:
https://www.forbes.com/sites/baldwin/2015/02/11/does-rebalancing-boost-returns/?sh=5dfd8ad15296
ČASOVNO KALKULIRANJE TRGA (MARKET TIMING)
Nekateri vlagatelji si domišljajo da jim intuicija prišepetava v kateri smeri se bodo gibali trgi. Drugi iščejo “guruje” za katere upajo da jim bodo - za primeren denar - to povedali. Internet je poln oglasov za finančna glasila (financial newsletters) ki vam obljubljajo nemogoče.
V Sloveniji diplomirani ekonomist Robert Rolih v svojih dragih tečajih rad napoveduje prihodnost. Domišlja si da ve kako se bodo gibale kriptovalute ali ETFi in svoje halucinacije prodaja naivnežem. Februarja 2022 je na veliko propagiral ETF dizruptivne tehnologije UNIC ki pa je kmalu po njegovem priporočilu močno padel. Svojo “vizijo” je Robert zasnoval na kratkem predhodhem uspehu aktivnega ETFa dizruptivne tehnologije ARKK “gurujke” Cathie Wood katere sklad se je kmalu zatem sesedel sam vase, Robert pa je napačno sklepal da se bodo astronomski donosi nadaljevali.
V svojih tečajih Rolih nikoli ne omenja stranice https://www.justetf.com/en/ kjer bi se vlagatelji lahko sami zastonj naučili osnov investiranja, pač pa namenoma daje vtis kot da bi svoje “zmagujoče” sklade kot zajce vlekel iz čarovniškega klobuka. Govori o indeksnih skladih, vendar so tisto kar prodaja on ETFi kar seveda ni eno in isto. Imamo tudi aktivne ETFe, npr ARKK v ZDA. Na nemškem trgu je NPR. 89 od 1165 ETFov aktivno vodenih, torej ne posnemajo indeksa: https://www.justetf.com/en/find-etf.html?productGroup=epg-activeEtfs
Tipičen primer zavajanja iz ZDA predstavlja nekdanja finančna analitičarka firme Lehman Brothers Elaine Garzarelli ki je leta 1987 edina pravilno vnaprej napovedala črni ponedeljek. Čez noč je postala ljubljenka Wall Streeta h kateri so se vsi obračali po nasvete:
https://charlierose.com/videos/18187
Osnovala je svoj lasten Hedge Fund vendar so bile skoraj vse sledeče napovedi napačne in njen sklad je imel dolgo časa katastrofalne rezultate:
https://en.wikipedia.org/wiki/Elaine_Garzarelli
V svojem finančnem glasilu pa se Elaine, tako kot Generali investment, na veliko laže rekoč da je od leta 1981 naprej vsakič vnaprej pravilno napovedala gibanje trga. Če ste ji pripravljeni plačati 495$ na leto bo te skrivnosti zaupala tudi vam:
https://www.garzarelli.com/Home/TrackRecord
Ko sem Elaine v mailu vprašal zakaj raje ne proda svoje skrivnosti Goldmanu Sachsu ali Warrenu Buffettu za milijarde $ se je pretvarjala kot da ni razumela vprašanja.
https://www.youtube.com/watch?v=BsJqV0MthUg
https://www.youtube.com/watch?v=secMNCDsxBc
https://www.youtube.com/watch?v=hMjC_TX1Dc0
KAJ VPLIVA NA VREDNOST DELNIC
Na vrednost vplivata izključno ponudba in povpraševanje, slednje pa zavisi od zaslužkov in izgub podjetij.
Oboje je seveda odvisno tudi od zaupanja ki ga vlagatelji tisti trenutek čutijo: kadar so vlagatelji bolj optimistični bodo kupovali več delnic in jim s tem dvigovali ceno in obratno. Zato se razmerje med cenami delnic in zaslužki spreminja s časom, tipom delnic in geografskim izvorom delnic.
Nihče ne ve kakšno je “normalno” razmerje med vrednostjo delnic in zaslužki, kar vemo je samo povprečno razmerje zadnjih stopetdeset let. Trenutno so najbolj drage ameriške delnice, najcenjše pa ruske delnice. V 19. stoletju - do izbruha Oktobrske revolucije leta 1917 – je bila situacija obrnjena : najdražje so bile Ruske delnice (№17) .
Delnice so vredne le toliko kolikor je nekdo pripravljen za njih plačati in ne toliko kolikor nam povedo profesorji ekonomije. Ker vlagatelji vsega sveta danes bolj zaupajo ZDA kot Rusiji so ameriške delnice trenutno veliko dražje od ruskih (za ameriške delnice je potrebno plačati več v primerjavi z zaslužki podjetij ki delnice izdajajo).
https://www.multpl.com/s-p-500-pe-ratio
https://indices.barclays/IM/21/en/indices/static/historic-cape.app
Kadar je razmerje med cenami delnic in zaslužki nižje (kadar so delnice poceni) je bolj verjetno da bodo donosi v bodoce višji, vendar razmerje ni premosorazmerno ampak le približno:
https://bestinterest.blog/wp-content/uploads/2022/04/10-year-annualized-CAPE-1024x584.png
VPLIV STROŠKOV (№19)
Glavni stroški so vstopni stroški, letni stroški in izstopni stroški.
Največji strošek so letni stroški saj so obračunani vsako leto, in sicer od 1 krat na mesec do 1 krat na vsak delovni dan.
Povprečni letni stroški v Sloveniji so 2.5% kar se na prvi pogled zdi malo, vendar ne gre za odstotek profita pač pa za odstotek celotne vrednosti portfelja. To pomeni da Vam bodo posredniki pri 10% rasti pobrali 25% profita, pri 5% rasti pa 50% profita. Tudi kadar boste imeli izgube Vam bodo “mojstri” slovenskih financ pobrali isti delež celotne vrednosti porftelja, in to vsako leto.
Zaradi obrestno obrestnega računa bodo stroški obračunani vsak mesec in vsak dan višji od stroškov ki bi bili izračunani enkrat na leto. Kadar se stroški obračunajo vsak mesec, se letni stroški delijo z 12, nato pa se 1/12 stroška odbije vsak mesec. Kadar se stroški obračunajo vsak dan, se letni stroški delijo z 365, nato pa se 1/365 stroška odbija vsak dan.
2.5% odbit enkrat na leto pomeni da Vam odbijejo tak odstotek celotne vrednosti portfelja:
2.500 % v enem letu (A1), 28.08 % v 10. letih (A2), 63.86% v 20. letih (A3) in 68.50% v 40. letih (A4)
2.5% odbit vsak mesec pomeni dam Vam odbijejo tak odstotek celotne vrednosti portfelja:
2.529 % v enem letu (B1), 28.369 % v 10. letih (B2), 64.786% v 20 letih (B3) in 71.546% v 40. letih (B4)
2.5% odbit vsak dan pomeni dam Vam odbijejo tak odstotek celotne vrednosti portfelja:
2.531% v enem letu (C1), 28.401 % v 10 letih (C2), 64.869% v 20 letih (C3) in 71.819% v 40. letih (C4)
KAKŠNA JE RAZLIKA MED VLAGANJEM V EU IN ZDA?
Principi vlaganja so identični, edina razlika je v obdavčenju in v finančni pismenosti vlagateljev.
V Sloveniji je FURS do prihodkov finančnih instrumentov mnogo prizanešljivejši kot je IRS v ZDA. Vendar so po drugi strani slovenski vlagatelji manj finančno pismeni in veliko bolj naivni. Kot take pa se jih da pod krinko "plemenitja" veliko lažje skubiti.
V Severni Ameriki vsaj 50% ljudi ki jih ustavite na cesti ve da imajo pasivni indeksi višje donose od aktivnih skladov. Vedo da je najbolj točna valuacija vsakega finančnega instrumenta (delnice, obveznice, ipd) tista ki jo določi borza in ne tista o kateri sanjari aktivni mešetar ki samega sebe okliče za "plemenitelja". Vsaj polovica Američanov Severne Amerike ve da bi tisti ki bi hotel premagati trg moral vedeti več kot vedo vsi glavni trgovalci borze; zavedajo se da je to ob uporabi interneta nemogoče.
V Sloveniji je situacija obrnjena: vsaj 90% diplomiranih ekonomistov o trgu ne ve NIČ. Prepričani namreč so da moraš trg študirati da bi iz vseh delnic potegnil ven najbolj obetavne. Zmotno mislijo da so cene delnic v vakumu in ne vedo da že odsevajo vse potencialne bodoče
zaslužke ali izgube.
KRIPTOVALUTE
Kokoši kupujemo zato ker nam nesejo jajca in dajejo meso. Krave kupujemo zato ker nam dajejo mleko in meso. Delnice podjetij pa kupujemo zato ker s tem kupimo del podjetja in del dobička (dividende ki so izplačane posebej ali reinvestirane v vrednost delnice).
Kriptovaluta nasprotno ne proizvaja ničesar, kupimo jo v upanju da jo bo od nas kupil nekdo še za več kot smo sami plačali zanjo.
Kripto nima intrinzične vrednosti. Če zaslužiš dobiš denar od nekoga ki ga je zgubil, saj zaslužkov (dividend) v kripto ni.
Trik naj bi bil v tem da kripto kupiš ob padcih in prodaš ob vrhovih. Kdaj se bo to zgodilo naj bi izvedeli na tečajih Roberta Roliha in drugih "gurujev". Vendar, če bi "guruji" to v resnici vedeli bi bili tiho, ob padcih bi vse prodali si sposodili denar in kupili, ob vrhovih pa vse prodali. Zelo kmalu bi bili milijarderji in jim ne bi bilo potrebno več služiti denarja s prodajanjem tečajev.
Kakšna bo vrednost kriptovalut čez 10 let nimam pojma. Prav tako ne vem ali bodo kriptovalute takrat še obstajale. Za mene ima kupovanje kriptovalut prav tak smisel kot je bilo kupovanje tulipanov in drugih ekonomskih balonov v preteklih stoletjih:
https://en.wikipedia.org/wiki/Economic_bubble
https://www.youtube.com/watch?v=I5ZR0jMlxX0
https://www.youtube.com/watch?v=VJY1TpADNNM
https://www.youtube.com/watch?v=LtITDtZPYEw
https://www.youtube.com/watch?v=HVm7Pfb0ilY
https://www.youtube.com/watch?v=J6sEcFYQh_o
ŽLAHTNE KOVINE
Cene žlahtnih kovin so nestabilne in na dolgi rok dajejo samo toliko da premagajo inflacijo. Tako kot kriptovalute ne proizvajajo ničesar. Ne priporočam.
https://www.youtube.com/watch?v=8fIUGO_-nSQ
https://youtu.be/KlhT07G8zGs?t=118
Tisti ki ne verjamejo naj si ogledajo donose zlata in žlahtnih kovin iz preteklosti:
Vlagatelji ki so vložili 10 tisoč US$ v povprečje vseh ameriških delnic so marca 2024 imeli skoraj 2 milijona US$; tisti pa ki so vložili vse v zlato so imeli 4.2 krat manj (520% manj):
https://www.portfoliovisualizer.com/backtest-asset-class-allocation?s=y&sl=6mNAKn7pnqAD5mZL5rmyV2
Vlagatelji ki so vložili 10 tisoč US$ v povprečje vseh ameriških delnic januarja 1985 so marca 2024 imeli 654 tisoč US$, tisti ki so vložili v zlato so imeli 66 tisoč USD in tisti ki so vložili v žlahtne kovine 95 tisoč:
https://www.portfoliovisualizer.com/backtest-asset-class-allocation?s=y&sl=7P2KtD3yObfdyvSmV6mreu
VLAGANJE V NEPREMIČNINE ima s Sloveniji dolgo tradicijo. Cene stanovanj zadnje čase rastejo v nebo. Vprašati pa se moramo če je to res najboljša naložba? Nikakor ni, to pa zato ker:
Prvič: Večino nepremičnin ne moremo prodati po delih ampak le v celoti.
Drugič: Posedovanje nepremičnine je povezano s stroški, če jih oddajamo imamo lahko težave s podnajemniki.
Tretjič: donosi so veliko manjši kot donosi skladov. Ne verjamete? V začetku leta 2007 je bil kvadratni meter rabljenega stanovanja v Ljubljani 2630 € (№20), aprila 2022 pa je cena narasla na 3342 € (№21), torej za 27%. V istem časovnem obdobju (med 1. januarjem 2007 in 15. aprilom 2022) pa je pasivni ETF ameriških velikih podjetij narasel kar za 390% (№22). Samo za primerjavo: če ste nasedli slovenskim “plemeniteljem premoženja” ste za aktivno vodeni sklad Triglav Severna Amerika (ki naj bi zaradi aktivnega upravljanja presegel povprečje) v istem časovnem obdobju dobili skoraj pol manj (201%).
Tudi na najbolj elitnih lokacijah našega planeta prodajna vrednost nepremičnin niti približno ne dohiteva rasti delniških trgov. Vzemimo npr. Peto Avenijo na Manhattanu. “Titovo” vilo ki je nekaj časa služila diplomatom SFRJ so zgradili leta 1905, takrat je bila vredna 60 tisoč $, septembra 2022 pa so jo prodali “kar za” 50 milijonov $.
Če bi sredi leta 1905 vložili 60 tisoc $ v pasivni indeks SP500 bi septembra 2022 ne imeli 50 milijonov, pač pa 297 milijard $, torej 5940 krat več. Ne verjamete? Poglejte spodaj in se prepričajte na lastne oči:
https://www.priceypads.com/devastating-fire-ravages-50m-gilded-age-mansion-on-nys-fifth-avenue-photos/
https://darik.news/rhodeisland/gilded-age-mansion-on-fifth-avenue-sold-for-50-million/592858.html
https://dqydj.com/sp-500-return-calculator/
V istem obdobju je vrednost dolarja prilagojenega inflaciji zrasla za 33.73 krat, torej so v današnjih $ za “Titovo vilo” leta 1905 plačali malo več kot dva milijona $ (2023800.00)
https://www.officialdata.org/us/inflation/1905?amount=1
Na kratko, v 117. letih bi 60 tisoč $ zraslo na 2 milijona ob prilagotivi na inflacijo, na 50 milijonov če bi denar vložili v “Titovo vilo”, in na 297 milijard če bi namesto Titove vile kupili pasivni indeks SP500 in naredili absolutno nič.
Julij 1905 September 2022
60,000 $ 2,023,800 $ prilagojeno na inflacijo
50,000,000 $ vrednost “Titove” vile
296,998,692,060 $ vrednost pasivnega indeksa SP500
Zakaj taka razlika?
Nepremičnine (v primeru da jih ne oddajamo) tako kot žlahtne kovine ali kriptovalute ne proizvajajo ničesar, delnice pa nam štirikrat na leto dajo dividende.
TRGOVANJE NA KRATEK ROK = TRADING (trgovanje s finančnimi instrumenti, FOREX, opcije, binarni sistemi ipd)
Ker so gibanja tečajev na kratek rok (10 let in manj) nepredvidljiva nima nobenega smisla da trgujete vsak dan. “Učitelji” tečajev trgovanja Vas bodo - ob primernemu plačilu - prepričevali v nasprotno. Če bi “učitelji” zares vedeli kako se služi z dnevnim trgovanjem bi prodali vse kar imajo, vzeli kredit, in nato trgovali sami s svojim lastnim denarjem. Svojih “skrivnosti” ne bi zaupali drugim saj bi s tem povečali konkurenco sebi.
Če bi njihova “odkritja” bila v resnici kaj vredna jih ne bi prodajali za mali denar malim ljudem, pač pa bi jih prodali velikim borznim hišam za milijarde. Ke slednje vedo da “učitelji” blefirajo jim ne bodo plačale niti centa. Vse kar goljufom ostane so naivne ovčice katere s svojimi lažmi lovijo po internetu kjer jim sporočajo da so zaradi njihovega “odkritja” vlade in velike banke “pretresene”.
https://www.youtube.com/watch?v=A_uB9bdzF0g
https://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=3423101
https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.2469/faj.v59.n6.2578
https://www.reddit.com/r/SlovenijaFIRE/comments/17uhjmz/comment/k98g6yg/?context=3
KAJ SE ZGODI ČE GRE BROKER V STEČAJ?
V večini primerov se ne zgodi nič, zato ker so finančni instrumenti vseskozi v lasti banke skrbnice (custodian bank) in ne brokerja:
https://www.youtube.com/watch?v=wz64z1YuL0A
https://www.reddit.com/r/SlovenijaFIRE/comments/124jcaz/kaj_se_zgodi_ko_gre_stockbroker_down/
V grobem obstajajo 3 modeli lastništva delnic:
1. Delnice so registrirane v tvojem imenu pri družbi, katere delnic lastnik si, oz. njenem "transfer agentu"
2. Delnice so legalno v tvojem lastništvu, ampak registrirane v imenu discount brokerja ("street name"). Sredstva vlagateljev so ločena in
ne gredo v stečajno maso. Broker vodi evidenco lastništva ("book entry").
https://www.investopedia.com/ask/answers/185.asp
3. Delnice so v lastništvu brokerja, ti pa imaš z brokerjem sklenjeno pogodbo na razliko (CFD).
IBKR uporablja 2. model
eToro ima hibriden model 2. in 3.
Če želiš 1. model, lahko ameriške delnice iz brokerja (IBKR to omogoča) preneseš na "transfer agenta" delnice, v večini primerov
je to Computer Share.
V primeru stečaja brokerja:
1. V prvem modelu imaš nekaj administrativnih sitnosti, a lastništvo ni ogroženo.
2. V drugem modelu so sredstva vlagateljev ločena in ne gredo v stečajno maso, v najboljšem primeru se delnice registrirajo na
novega brokerja, ki prevzame starega v stečaju, v najslabšem primeru se lahko dostop do delnic ali denarja zavleče za nekaj mesecev,
pri čemer lahko nekaj % vložka izgine za stroške likvidacije.
3. V tretjem modelu so terjatve vlagateljev v istem košu kot terjatve ostalih upnikov, kar verjetno pomeni izgubo večjega dela sredstev.
KAJ BI SE ZGODILO ČE BI BIL VES KAPITAL VLOŽEN SAMO V PASIVNE SKLADE?
Borza BI prenehala s trgovanjem. Ker vrednosti delnic ne bi več odsevale realne vrednosti podjetij bi prišlo do popolnega kaosa:
Jack Bogle envisions 'chaos, catastrophe' in markets if everyone were to index (yahoo.com)
Strokovnjaki predvidevajo da mora biti vsaj 10 do 25% kapitala vloženega v aktivne sklade da trg normalno deluje. Ta odstotek je majhen zato ker investiranje v pasivne sklade ne spreminja valuacije delnic (razmerja med vrednostmi delnic in zaslužki podjetih. Z drugimi besedami: pasivni skladi ne spreminjajo price to earning ratio pač pa mu samo sledijo):
- Indeksni skladi ne ugibajo katere delnice bodo v bodoče bolj uspešne. Vsi indeksni skladi so zatorej statični: le okrog 2 % delnic pasivnega sklada se zamenja v enem letu (“turn over” v pasivnih skladih je okrog 2%; v aktivnih skladih pa v povprečju okrog 50%, lahko pa tudi preko 100%).
te delnice v bodoče slabši. Če bodo zaslužki v bodoče v resnici slabši se bo delež delnice v indeksu tako in tako zmanjšal sam od
sebe, delež zmagovalcev pa se bo posledično prav tako povečal sam od sebe: do obojega bo prišlo brez intervencije upraviteljev!
2. Ker indeksni skladi dosledno posnemajo kapitalizacijo trga posledično tudi ne spreminjajo razmerja med cenami posameznih delnic.
Če v indeksu SP500 delnica A predstavlja 2.345% delnica B pa 1.001% kapitala, bo 2.345% kapitala indeksnega sklada ki posnema
SP500 šel v nakup delnice A, 1.001% pa v nakup delnice B. Z drugimi besedami, v vsako delnico bo indeksni sklad vložil isti delež kapitala: https://youtu.be/HJyczA3PqG8?t=278
Trenutno je v ZDA približno polovico kapitala investiranega v pasivne sklade, torej je do meje 75-90% še daleč.
https://news.yahoo.com/index-fund-assets-exceed-active-fund-assets-120639243.html
Kaj pa bi se zgodilo če bi meja 75–90% vendarle bila presežena?
Zaradi nezadostnega trgovanja bi se pojavile podcenjene in precenjene delnice katere je danes praktično nemogoče najti. Posledično bi se pojavili aktivni upravljalci ki bi podcenene delnice vstavili v svoj portfelj, precenjene pa prodali; s tem bi ogromno zaslužili in ponovno vzpostavili red. Pa ne zato ker bi imeli radi indeksne sklade temveč zato ker imajo radi denar.
If Everyone Bought Index Funds – Biglaw Investor
What Happens If Everyone Indexes? | Morningstar
Skratka, razloga za preplah ni. Wall Streetu se zahvalite za njihov trud in za minimalne stroške kupujte pasivne sklade ki že odsevajo vse bodoče potencialne zaslužke: če ste davkoplačevalci Slovenije kupite pasivne ETFe, če nočete imeti opravka s FURSom kupite pasivne akumulacijske ETFe, če pa ste davkoplačevalci ZDA kupite indeksne sklade.
Vse delo za celoten planet opravljajo največji trgovalci Wall Streeta, takoimenovani market makers: 90% je profesionalcev ki obračajo ogromne količine denarja za svoje stranke, največkrat so to pokojninski skladi.
https://www.youtube.com/watch?v=Kh5x9Tz7R7I
https://www.youtube.com/watch?v=fUpoK2ZOFWc
https://www.youtube.com/watch?v=Wv0pJh8mFk0
https://www.youtube.com/watch?v=ltuqXTwWsZ8
Ker so ti profesionalci zelo dobro izobraženi, izkušeni, in ker imajo najboljši dostop do vseh informacij je cena ki jo delnice dosežejo med trgovanjem na borzi najbolj realna trenutna cena ki že odseva tudi vse prihodnje potencialne zaslužke. Dokler market makerji opravijo od 10 do 25% vseh transakcij, preostanek pa zapolnijo pasivni skladi, bodo cene delnic odsevale realno intrinzično vrednost podjetij.
Slovenske “plemenitelje” lahko brez strahu odpustite ker njihovih “uslug” ne potrebujete. Če imaste preveč denarja ga raje poklonite v dobrodelne namene.
DIPLOMIRANI EKONOMIST ROBERT ROLIH IN NJEGOVI TEČAJI
Gre za izvrstne strokovne in zabavne vendar drage tečaje. Žal preko njih glede vlaganja v sklade ne boste izvedeli nič več kot najdete zastonj tukaj. Robert Rolih nameni del predavanj tudi trgovanju s kriptovalutami in žlahtnimi kovinami, glede obojih sem podal svoje
mnenje zgoraj. Gospod Rolih na veliko pridiga o finančni industriji ki za svoje škodljive produkte jemlje vlagateljem velik del dobička, nato pa sam – zato da lahko prodaja vedno nove in nove tečaje – počne popolnoma isto. Pravi da zanj dela ekipa ki naj bi med najboljšimi ETFi in kriptovalutami izbrala najbolj obetavne, on pa naj bi identiteto bodočih “zmagovalcev” - za primeren denar seveda - razkril udeležencem svojih tečajev.
Seveda gospod Rolih ne ve kateri so bodoči "zmagovalci" med kriptovalutami in ETFi. Prav tako ne ve ali kripto zima septembra 2022 predstavlja konec za kripto trg ali priložnost za mega donose. Če bi to zares vedel tega ne bi prodajal udeležencem tečajev za par sto €, pač pa bi svoje "vizije" (beri ugibanja) prodal Wall Streetu za milijarde.
DIPLOMIRANI EKONOMIST LUKA GUBO IN NJEGOVI TEČAJI
Pred približno 10. leti se je na slovenski finančni sceni pojavil Luka Gubo. Najprej je delal reklamo za aktivno investiranje z “recepti” za preseganje povprečja, malo kasneje je prodajal zasoljene tečaje “Investiraj kot Warren Buffett”; vseskozi pa je tudi objavljal borzne komentarje:
Aktivno investiranje - YouTube
https://siol.net/avtorji/luka-gubo-21997/?ordering=newest&page_size=100
Pa poglejmo kako je znanje ki ga je Luka prodajal drugim koristilo njemu samemu:
Gospod Gubo je 23. aprila 2014 ustanovil sklad FT QUANT, mešani fleksibilni globalni sklad za katerega trdi da je “odlična rešitev za vse, ki pričakujejo nižjo stopnjo tveganja. Sklad namrec odlično uravnoteži tveganje celotnega portfelja, saj pomaga dosegati stabilne dolgoročne donose, brez občutnih padcev”
https://skladi.vzajemci.com/vzajemni-skladi/456/ft-quant
Od ustanovitve sklada 23. aprila 2014 in med 30. decembrom 2022 je Quant narasel za 11.12%. Za primerjavo: pasivni mešani fleksibilni globalni sklad VTTVX ki ima podoben odstotek delnic in obveznic je v istem času narasel za 100.46%, pasivni indeks delnic razvitega sveta EXI2 pa za 150.34%. Tisti ki ste bili preleni za učenje in ste namesto Lukovega tečaja o Warrenu Buffettu kupili kar Buffettovo delnico ste v istem obdobju pridelali kar za 234.63% profita.
Zakaj ima gospod Gubo navkljub znanju ekonomije katastrofalne rezultate? Zaradi aktivnega investiranja. Gospod Gubo je leta 2014 pričakoval recesijo in v svoj sklad vložil približno 40% obveznic, istočasno pa je tudi stavil proti Združenim državam in kupil veliko večino delnic izven ZDA. Skratka, pred 8. leti si je domišljal da ve kako se bodo odvijali dogodki pa se je zmotil. Njegova kristalna krogla takrat ni delovala.
KADAR KONTAKTIRATE USLUŽBENCE BORZNIH HIŠ:
1. Zavedajte se da ne govorite s finančnim svetovalcem ki bi delal v vašo korist, ampak s prodajalcem ki ima interes da obdrži službo. Vi niste pomembni; kar šteje je da Vam bo prodal čim več produktov ki prinašajo dobiček njegovemu delodajalcu seveda na Vaš račun. Pri tem je popolnoma vseeno če je ta ”svetovalec” doktor ekonomskih znanosti ali srednješolec z enomesečnim tečajem prodaje. Edina razlika med obema je ta da se bo doktor ekonomije bolje zavedal da se mora zaradi preživetja prostituirati.
2. Ne govorite po telefonu ampak kontaktirajte izključno pismeno, najbolje po elektronski pošti. Prodajalci radi govorijo kot dež da vas zmedejo. Na vaša vpašanja bodo odgovarjali na splošno, sadili Vam bodo rožice, Vas zasipali s puhlicami ter odgovarjali na vprašanja ki jih Vi niste zastavili. "Svetovalci" najraje govorijo o "inflaciji ki uničuje Vaš težko prisluženi denar", “razpršenosti portfelja” in "plemenitenju premoženja", sovražijo pa konkretna vprašanja kot npr primerjava donosov skladov njihovih hiš s povprečjem (indeksi). Tega vprašanja se bodo izogibali kot hudič križa. Če boste namesto dragih produktov njihove borzne hiše kupili poceni ETFe, namreč za njih ne bo kruha. Zato zahtevajte naj Vam po mailu pošljejo posnetek zaslona Bloombergovega portala kjer je graf sklada njihove firme prikazan skupaj z indeksom, in to od ustanovitve sklada naprej.
Priljubljeni trik s katerim upravniki aktivno vodenih skladov prikrijejo svoje izgube je to da navajajo samo letne donose in se pretvarjajo kot da ne bi vedeli da je dejanski dolgoletni donos sklada – zaradi obrestno obrestnega računa - vedno manjši od povprečja letnih donosov:
https://www.wallstreetmojo.com/geometric-mean-vs-arithmetic-mean/
Praktičen primer si lahko pogledate pod številko №24.
3. Nikoli se ne odločajte na hitro predno bi česarkoli razumeli, ampak vedno le po temeljitem razmisleku. Ne kupite ničesar kar ne morete razložiti 15 letnemu osnovnošolcu. Če je produkt povprečnemu človeku nerazumljiv to ni zato ker bi bil povprečnež neumen, pač pa zato ker je produkt namenoma predstavljen na tak način da kupec ne dojame da sam sebi z nakupom dela škodo.
4. Nikoli ne kombinirajte naložb in zavarovanj. Če potrebujete zavarovanje katerikoli vrste plačajte z gotovino, tako boste vsaj vedeli koliko ste placali. Najslabša so naložbena življenska zavarovanja.
5. Če bo "svetovalec" preveč vsiljiv ga v mailu vprašajte kateri skladi njegove firme imajo po 10. in 15. letih enake ali višje donose od povprečja: ne slovenskega povprečja, pač pa od indeksov. Prodajalec bo Vaše vprašanje ignoriral ter vam začel pridigati o razpršenosti porftelja ter našteval nagrade ki so jih njegovi skladi dobili od drugih slovenskih upravnikov skladov. Vabil Vas bo na osebni “prijateljski” klepet ob kavici in prigrizkih v upanju da boste pozabili na nadvse nadležno vprašanje na katerega nima zadovoljivega odgovora.
KOLIKO BI IMELI DANES ČE BI POSLUŠALI WARRENA BUFFETTA IN VSE PREMOŽENJE VLAGALI V INDEKSNI SKLAD SP500?
Od 19. maja 2010 je davčnim rezidentom Slovenije na voljo pasivni ETF SXR8. Ta ETF je pasivno upravljan in se ne trudi preseči povprečja donosov 500 tih največjih ameriških podjetij. Upravljalski stroški niso 2.5% kot pri večini aktivno vodenih slovenskih skladov, pač pa le 0.07% kar je več kot 35 krat manj.
Pojdite na svoj slovenski borzni račun in si izpišite vse datume depozitov skupaj z vsotami € katere ste takrat investirali. Če ste pozabili, pošljite email svojemu “svetovalcu” ter vprašajte njega.
Nato pojdite na spodnjo povezavo:
https://finance.yahoo.com/quote/SXR8.DE/history?p=SXR8.DE
Izračunajte koliko ETF-ov bi lahko tisti dan, ob zaključku trgovanja, kupili z vašim denarjem. (Vsoto v € delite z vrednostjo pod close ali adjusted close stolpcem - vsoti sta enaki ker ta ETF sam reinvestira dividende).
Seštejte koliko ETFov bi imeli danes nato pa to število pomnožite z vrednostjo ki jo ima ETF na današnji dan. Na koncu delite to vsoto z 1.002 da vzamete v zakup stroške nakupa in prodaje pri večini internetnih platform kot npr Optimtrader.
Čisto na koncu, primerjajte to zadno številko z vsoto ki ko imaste na slovenskem trgovalnem računu danes. Če imaste trgovalni račun pri NLB skladih, morate vsoto pri NLB pomnožiti še z 0.99 da bi odšteli 1% stroškov prodaje.
ZAKLJUČEK
1. Najbolje je kupovati finančne instrumente čimprej. Če vlagate enkrat na leto, na začetku kateregakoli 12 mesečnega obdobja, boste imeli malenkostno več kot če bi vlagali vsak mesec ali štirikrat na leto.
2. Rebalasniranje portfelja večkrat prinese vlagateljem škodo kot korist. (Seveda pa rebalansiranje vedno prinese korist upravljalcem ker Vam bodo slednji to “uslugo” posebej zaračunavali).
3. Prebiranje finančnih novic, spremljanje finančnih trgov in podjetij v katera vlagate, ter prilagajanje porftelja trenutnim razmeram je izguba časa ki ne bo prispevala ničesar k vašim donosom. Če slovenski finančni “strokovnjaki” ki pišejo borzne komentarje sami ne dosegajo povprečja, zakaj menite da bo branje njihovih nebuloz koristilo Vam?
Izogibajte se t.i. finančne pornografije: senzacionalne novice o tem kako se bo sesedlo to in ono bodo v Vas vzpodbujale hitre nagonske odločitve ki Vam bodo uničevale donose. Če želite na stara leta imeti denar mora biti investiranje tako razburljivo kot rast trave ali sušenje barve kajti vrednosti finančnih instrumentov so na kratek rok (10 let in manj) naključne in zato nepredvidljive:
https://stonewealthmanagement.co.za/articles/dangers-of-financial-pornography/
https://www.youtube.com/watch?v=8t8VqokOpj4
4. Ne predajajte se iluzijam da veste kako se bo gibal trg kajti tega nihče ne ve. Gibanje trgov namreč zavisi od tega kaj si o njih misli večina vlagateljev in ne Vi osebno kakor tudi ne Nobelovi nagrajenci za ekonomijo. Namesto ugibanja vlagajte isto količino denarja v rednih intervalih: ko bodo delnice drage jih boste kupili manj in obratno ko bodo poceni.
5. Ne nasedajte tistim ki Vam obljubljajo visoke donose s pomočjo “algoritmov” in “AI”.
Naj zakjučim z mislijo Warrenna Buffetta:
“Redno investiraj v SP500. Mislim da ima to največji smisel praktično vsakič”.
“Consistently buy an S&P 500 low-cost index fund. I think it’s the thing that makes the most sense practically all of the time.”
https://www.morningstar.com/stocks/even-warren-buffett-thinks-stock-picking-is-hard
(V Sloveniji indeksnemu skladu SP500 ustreza ETF SXR8)
Povedano po domače: manj ko boste drezali v svoj portfelj, hitreje bo rasel.
E. NADALJNI ŠTUDIJ:
ZGODOVINA FINANČNIH TRGOV:
https://www.youtube.com/watch?v=UIEiSa0Tcbc
https://www.youtube.com/watch?v=84h_8-UlUQA
https://www.worldsfirststockexchange.com/
SPLOŠNI PRINCIPI
https://www.pdfdrive.com/the-four-pillars-of-investing-e26881547.html
https://www.pdfdrive.com/little-book-of-common-sense-investing-e34879627.html
https://ia803405.us.archive.org/23/items/the-bogleheads-guide-to-investing/The%20Bogleheads%27%20Guide%20to%20Investing.pdf
https://www.pdfdrive.com/the-smartest-investment-book-youll-ever-read-the-simple-stress-free-way-to-reach-your-investment-goals-e185434152.html
A Random Walk Down Wall Street: The Time-Tested Strategy for Successful Investing (Eleventh Edition) by Burton G. Malkiel - PDF Drive
http://www.efficientfrontier.com/files/TIM.pdf
https://www.justetf.com/en/
PASIVNO INVESTIRANJE
https://www.youtube.com/watch?v=HrYUOtCTHuk
https://www.ifa.com/pdfs/index-funds-12-step-recovery-program-for-active-investors.pdf
https://www.youtube.com/watch?v=JS0C-aJ-bAU&t=4s
https://www.youtube.com/watch?v=SwkjqGd8NC4&t=3s
https://www.youtube.com/watch?v=zqa-jSuXmYw
https://www.justetf.com/en/news/etf/etf-portfolios-versus-active-fund-portfolios-who-wins.html
https://youtu.be/Kh5x9Tz7R7I
https://youtu.be/fUpoK2ZOFWc
https://biznispace.com/sl/blog/v-katere-etf-investirati
PSIHOLOGIJA INVESTIRANJA
https://www.pdfdrive.com/your-money-and-your-brain-how-the-new-science-of-neuroeconomics-can-help-make-you-rich-e33413895.html
RAČUNALA
https://www.morningstar.com/
https://backtest.curvo.eu/
https://www.portfoliovisualizer.com/backtest-asset-class-allocation
https://westegg.com/inflation/
https://www.in2013dollars.com/
https://www.stat.si/inflacija)
https://www.calculator.net/interest-calculator.html
http://www.moneychimp.com/calculator/discount_rate_calculator.htm
https://www.macrotrends.net/2548/euro-dollar-exchange-rate-historical-chart
https://ofdollarsanddata.com/sp500-calculator/
https://www.slickcharts.com/sp500
https://www.msci.com/end-of-day-data-search
https://www.gigacalculator.com/calculators/geometric-mean-calculator.php
https://www.desmos.com/scientific
https://www.sharesight.com/
https://analyser.investingintheweb.com/add-portfolio/
https://packaged-media.redd.it/n0tho4kg35vb1/pb/m2-res_720p.mp4?m=DASHPlaylist.mpd&v=1&e=1715274000&s=2915bd62f4e3d893afa36b2cc9a55072f3187370#t=0
FORUM:
https://www.bogleheads.org/forum/index.php
F. VIRI, DONOSNOSTI SKLADOV:
NLB
*1
https://www.nlbskladi.si/skladi/podskladi/globalni-delniski
https://www.justetf.com/en/etf-profile.html?query=IE00B4L5Y983&groupField=index&from=search&isin=IE00B4L5Y983#chart
*2
https://www.nlbskladi.si/skladi/podskladi/azija-delniski
https://www.justetf.com/en/etf-profile.html?groupField=none&assetClass=class-equity&ls=any&equityStrategy=none&theme=none§or=none&sortField=inceptionDate&sortOrder=asc®ion=Asia%2BPacific&from=search&isin=LU0446734526#chart
*3
https://www.nlbskladi.si/skladi/podskladi/zda-delniski
https://www.justetf.com/en/etf-profile.html?query=IE00B5BMR087&groupField=index&from=search&isin=IE00B5BMR087#chart
*4
https://www.nlbskladi.si/skladi/podskladi/farmacija-in-zdravstvo-delniski
https://www.justetf.com/en/etf-profile.html?groupField=none&assetClass=class-equity&ls=any&country=US&equityStrategy=none&theme=none&sortField=inceptionDate&sortOrder=asc§or=Health%2BCare&from=search&isin=IE00B3WMTH43#chart
*5
https://www.nlbskladi.si/skladi/podskladi/visoka-tehnologija-delniski
https://www.justetf.com/en/etf-profile.html?query=IE00B53SZB19&groupField=index&from=search&isin=IE00B53SZB19#chart
*6
https://www.nlbskladi.si/skladi/podskladi/nepremicnine-delniski
https://www.justetf.com/en/etf-profile.html?assetClass=class-realEstate&groupField=none&sortField=yearReturnEUR&sortOrder=desc&from=search&isin=NL0009690239#chart
*7
https://www.nlbskladi.si/skladi/podskladi/obveznice-visokih-donosnosti
https://www.justetf.com/en/etf-profile.html?assetClass=class-bonds&groupField=index&bondRating=SubInvestmentGrade&from=search&isin=IE00B99FL386#chart
TRIGLAV SKLADI
*8
https://www.triglavskladi.si/poskrbite-za-svoje-premozenje/nalozbeni-skladi/triglav-steber-global/
https://www.justetf.com/en/etf-profile.html?query=IE00B4L5Y983&groupField=index&from=search&isin=IE00B4L5Y983#chart
*9
https://www.triglavskladi.si/poskrbite-za-svoje-premozenje/nalozbeni-skladi/triglav-top-brands/
https://www.justetf.com/en/etf-profile.html?isin=IE00B4L5Y983#overview
*10
https://www.triglavskladi.si/poskrbite-za-svoje-premozenje/nalozbeni-skladi/triglav-tehnologije-prihodnosti/
https://www.justetf.com/en/etf-profile.html?query=IE00B53SZB19&groupField=index&from=search&isin=IE00B53SZB19#chart
*11
https://www.triglavskladi.si/poskrbite-za-svoje-premozenje/nalozbeni-skladi/triglav-azija/
https://www.justetf.com/en/etf-profile.html?assetClass=class-equity&groupField=index®ion=Asia%2BPacific&from=search&isin=DE000A0H0744#chart
*12
https://www.triglavskladi.si/poskrbite-za-svoje-premozenje/nalozbeni-skladi/triglav-rastoci-trgi/
https://www.justetf.com/en/etf-profile.html?query=IE00B0M63177&groupField=index&from=search&isin=IE00B0M63177#chart
*13
https://www.triglavskladi.si/poskrbite-za-svoje-premozenje/nalozbeni-skladi/triglav-severna-amerika/
https://www.justetf.com/en/etf-profile.html?groupField=none&assetClass=class-equity&ls=any&country=US&equityStrategy=none&theme=none§or=none&sortField=inceptionDate&sortOrder=asc&from=search&isin=LU0136234654#chart
*14
https://www.triglavskladi.si/poskrbite-za-svoje-premozenje/nalozbeni-skladi/triglav-zdravje-in-farmacija/
https://www.justetf.com/en/etf-profile.html?groupField=none&assetClass=class-equity&ls=any&country=US&equityStrategy=none&theme=none&sortField=inceptionDate&sortOrder=asc§or=Health%2BCare&from=search&isin=IE00B3WMTH43#chart
GENERALI INVESTMENT
*15
https://www.generali-investments.si/skladi/amerika/
https://www.justetf.com/en/etf-profile.html?query=SXR8&groupField=index&from=search&isin=IE00B5BMR087#chart
*16
https://www.generali-investments.si/skladi/globalni/
https://www.justetf.com/en/etf-profile.html?query=IE00B4L5Y983&groupField=index&from=search&isin=IE00B4L5Y983#chart
*17
https://www.generali-investments.si/skladi/prvi-izbor/
https://www.justetf.com/en/etf-profile.html?isin=IE00B4L5Y983#chart
*18
https://www.generali-investments.si/skladi/novi-trgi/
https://www.justetf.com/en/etf-profile.html?query=IE00B0M63177&groupField=index&from=search&isin=IE00B0M63177#chart
*19
https://www.generali-investments.si/skladi/tehnologija/
https://www.justetf.com/en/etf-profile.html?query=LU1829221024&groupField=index&from=search&isin=LU1829221024#chart
*20
https://www.generali-investments.si/skladi/vitalnost/
https://www.justetf.com/en/etf-profile.html?groupField=none&assetClass=class-equity&ls=any&country=US&equityStrategy=none&theme=none&sortField=inceptionDate&sortOrder=asc§or=Health%2BCare&from=search&isin=IE00B3WMTH43#chart
*21
https://www.generali-investments.si/skladi/jugovzhodna-evropa/
https://qontigo.com/index/sxbar/
*22
https://www.generali-investments.si/skladi/latinska-amerika/
https://www.msci.com/end-of-day-data-search
*23
https://www.generali-investments.si/skladi/prvi-izbor/
https://www.justetf.com/en/etf-profile.html?isin=IE00B4L5Y983#chart
SAVA INFOND
*24
https://www.infond.si/infond-globalni-delniski
https://www.justetf.com/en/etf-profile.html?query=DE0006289382&groupField=index&from=search&isin=DE0006289382#chart
*25
https://www.infond.si/infond-zda
https://www.justetf.com/en/etf-profile.html?groupField=none&assetClass=class-equity&ls=any&country=US&equityStrategy=none&theme=none§or=none&sortField=inceptionDate&sortOrder=asc&from=search&isin=LU0136234654#chart
*26
https://www.infond.si/infond-trgi-v-razvoju
Vanguard Emerging Mkts Stock Idx Inv (VEIEX Performance | Morningstar)
*27
https://www.infond.si/infond-tehnologija
https://www.justetf.com/en/etf-profile.html?query=LU1829221024&groupField=index&from=search&isin=LU1829221024#chart
*28
https://www.infond.si/infond-zdravstvo
https://www.justetf.com/en/etf-profile.html?groupField=none&assetClass=class-equity&ls=any&country=US&equityStrategy=none&theme=none&sortField=inceptionDate&sortOrder=asc§or=Health%2BCare&from=search&isin=IE00B3WMTH43#chart
*29
https://www.infond.si/infond-evropa
https://www.msci.com/end-of-day-data-search
*30
https://www.infond.si/infond-kitajska
https://www.msci.com/end-of-day-data-search
PRIMORSKI SKLADI
*31
https://www.primorski-skladi.si/skladi/pregled-skladov/psp-modra-linija
https://www.justetf.com/en/etf-profile.html?query=IE00B4L5Y983&groupField=index&from=search&isin=IE00B4L5Y983#chart
*32
https://www.primorski-skladi.si/skladi/pregled-skladov/psp-ziva
https://www.justetf.com/en/etf-profile.html?query=IE00B4L5Y983&groupField=index&from=search&isin=IE00B4L5Y983#chart
*33
https://skladi.vzajemci.com/vzajemni-skladi/456/ft-quan
https://www.morningstar.com/funds/xnas/vttvx/chart
G. VIRI, OSTALO:
№1
Čim bolj zgodaj začnemo vlagati, več bomo imeli saj bo imel čudež obrestno obrestnega računa dalj časa za rast. To bomo najlepše ponazorili z spodnjim računalom https://packaged-media.redd.it/n0tho4kg35vb1/pb/m2-res_720p.mp4?m=DASHPlaylist.mpd&v=1&e=1715274000&s=2915bd62f4e3d893afa36b2cc9a55072f3187370#t=0
in tudi s praktičnim primerom.
Da bomo lahko šli nazaj vse do leta 1972 bomo uporabili ameriški kalkulator prilagojen za ZDA. V EU imamo na voljo podoben kalkulator za UCITS pasivne ETFe, vendar gre nazaj največ do leta 1992: https://backtest.curvo.eu/
Predstavljajmo si tri osebe ki so letos leta 2022 dopolnile 65 let. Vse tri bi lahko začele vlagati januarja 1975, ko so dopolnile 18 let. Oseba A je začela vlagati januarja 1975, oseba B januarja 1980 in oseba C januarja 1985. Vse tri so vlagale po 300 € v današnji vrednosti (300 € = 320 $) kar je prilagojeno na inflacijo ustrezalo 59 $ leta 1975, 90 $ leta 1980 in 118 $ leta 1985.
Oseba A bi med januarjem 1975 in majem 2022 akumulirala:
$2,130,551 če bi vložila v indeks velikih bogatih podjetij in $3,515,298 če bi vložila v indeks malih poceni podjetij.
Oseba B bi vlagala pet let manj, med januarjem 1980 in majem 2022 bi akumulirala:
$1,523,393 če bi vložila v indeks velikih bogatih podjetij in $1,816,286 če bi vložila v indeks malih poceni podjetij.
Oseba C bi vlagala deset let manj, med januarjem 1985 in majem 2022 bi akumulirala:
$869,769 če bi vložila v indeks velikih bogatih podjetij in $904,222 če bi vložila v indeks malih poceni podjetij.
Razlike so več kot očitne:
Doba vlaganja Investirani $ Stanje maja 2022
prepračunani na inflacijo
Velika draga podjetja Mala poceni podjetja
Oseba A: januar 1975- maj 2022 320$ x 569 = 182,080 $2,130,551 $3,515,298
Oseba B: januar 1980- maj 2022 320$ X 509 = 162,880 $1,523,393 $1,816,286
Oseba C: januar 1985- maj 2022 320$ X 459 = 146,880 $869,769 $904,222
OSEBA A:
https://www.portfoliovisualizer.com/backtest-asset-class-allocation?s=y&mode=1&timePeriod=2&startYear=1975&firstMonth=1&endYear=2022&lastMonth=5&calendarAligned=true&includeYTD=true&initialAmount=59&annualOperation=1&annualAdjustment=59&inflationAdjusted=true&annualPercentage=0.0&frequency=2&rebalanceType=1&absoluteDeviation=5.0&relativeDeviation=25.0&leverageType=0&leverageRatio=0.0&debtAmount=0&debtInterest=0.0&maintenanceMargin=25.0&leveragedBenchmark=false&portfolioNames=false&portfolioName1=Portfolio+1&portfolioName2=Portfolio+2&portfolioName3=Portfolio+3&asset1=LargeCapGrowth&allocation1_1=100&asset2=SmallCapValue&allocation2_2=100
OSEBA B:
https://www.portfoliovisualizer.com/backtest-asset-class-allocation?s=y&mode=1&timePeriod=2&startYear=1980&firstMonth=1&endYear=2022&lastMonth=5&calendarAligned=true&includeYTD=true&initialAmount=90&annualOperation=1&annualAdjustment=90&inflationAdjusted=true&annualPercentage=0.0&frequency=2&rebalanceType=1&absoluteDeviation=5.0&relativeDeviation=25.0&leverageType=0&leverageRatio=0.0&debtAmount=0&debtInterest=0.0&maintenanceMargin=25.0&leveragedBenchmark=false&portfolioNames=false&portfolioName1=Portfolio+1&portfolioName2=Portfolio+2&portfolioName3=Portfolio+3&asset1=LargeCapGrowth&allocation1_1=100&asset2=SmallCapValue&allocation2_2=100
OSEBA C:
https://www.portfoliovisualizer.com/backtest-asset-class-allocation?s=y&mode=1&timePeriod=2&startYear=1985&firstMonth=1&endYear=2022&lastMonth=5&calendarAligned=true&includeYTD=true&initialAmount=118&annualOperation=1&annualAdjustment=118&inflationAdjusted=true&annualPercentage=0.0&frequency=2&rebalanceType=1&absoluteDeviation=5.0&relativeDeviation=25.0&leverageType=0&leverageRatio=0.0&debtAmount=0&debtInterest=0.0&maintenanceMargin=25.0&leveragedBenchmark=false&portfolioNames=false&portfolioName1=Portfolio+1&portfolioName2=Portfolio+2&portfolioName3=Portfolio+3&asset1=LargeCapGrowth&allocation1_1=100&asset2=SmallCapValue&allocation2_2=100
№2
https://www.youtube.com/watch?v=6DUeJeAlVXM&list=PLjMizuT1iB3sS810mxDzhitlUt1NEk-18&index=2
https://www.youtube.com/watch?v=t3d0Y-JpRRg
Slovenske finančne institucije rade privabljajo vlagatelje s tem da jih ob določenih obdobjih oprostijo plačila vstopnih stroškov. Pogostoma borzni mešetarji kličejo že obstojece kliente z “enkratno ponudbo” ko bodo oproščeni plačila teh stroškov. Seveda pri tem ne zmanjšajo letnih stroškov, ki so glavi vir bogatenja borznih hiš. Pa si poglejmo na spodnejm primeru kakšno “uslugo” vam ponujajo:
Predpostavimo da boste vlagali 200 € mesecno, in placevali 2.5% letnih stroskov. Namesto 10% ki jih v povprecju da trg boste dobili le 7.5% saj bo 2.5% pobrala borzna hisa:
Predpostaviva da mesecno vlagate 300EU ali 300$. Spodaj so v levem stolpcu vsote ki se naberejo ob 7.5%, v desnem stolpcu pa ob 10% donosih.
7.5% 10%
10 let 52,975$ 60,437$
20 let 162,160$ 217,196$
30 let 387,192$ 623,787$
Kot vidite se razlika zaradi letnih stroskov 2.5% veča iz leta v leto.
Pri vstopnih stroskih 3% (SLOVENSKE BORZNE HISE) in 0.1% (Optimtrader) pa je primerjava sledeca:
7.5% 10%
10 let 51,386$ 60,376$
20 let 157,295$ 216,978$
30 let 375,577$ 623,164$
Oprostitev 3% vstopnih stroškov ima minimal vpliv na končni znesek saj je obračunan samo enkrat. Letni strošek pa se obračunava vsako leto, (običajno 12 krat na leto odbijejo 1/12 letnih stroškov) in vpliv je ogromen.
https://www.calculator.net/interest-calculator.html?cstartingprinciple=0&cannualaddition=0&cmonthlyaddition=300&cadditionat1=beginning&cinterestrate=10&ccompound=annually&cyears=30&ctaxtrate=0&cinflationrate=3&printit=0&x=111&y=14#interestresults
№3
https://newagestory.ru/SI-Peter/?ai=2958031&ci=2&gi=19&MPC_3=%7bMidasSiteName%7d&MPC_4=Peter_SI_mob_OnaBusinessWomWhiteCoa&utm_source=Midas&utm_medium=Widget&utm_campaign=SI+-+Peter_mob&utm_content=Slovenci+ze+sluzijo+milijone+s
Peter Makolar, slovenski profesor matematike in računalniške znanosti z Univerze za informacijsko tehnologijo v resnici ne obstaja.
№4
https://www.youtube.com/watch?v=8t8VqokOpj4
№5
https://www.thegoodinvestors.sg/are-the-best-investors-dead/#:~:text=learn%20from%20them%3F-,Are%20the%20best%20investors%20dead%3F,were%20either%20dead%20or%20inactive
http://www.oddballstocks.com/2015/06/why-investors-fail.html
№6
https://www.youtube.com/watch?v=8t8VqokOpj4
№7
https://www.youtube.com/watch?v=xp9KUCel778
https://www.investopedia.com/articles/investing/030916/buffetts-bet-hedge-funds-year-eight-brka-brkb.asp
№8
https://investiram.si/vzajemni-sklad-ali-indeksni-skladi-vse-kar-morate-vedeti-preden-investirate/
https://www.vezovisek.si/kaj-je-etf-in-kaksne-so-razlike-v-primerjavi-z-vzajemnim-skladom/
https://www.vezovisek.si/eft-skladi-mozno-je-splaca-se-tudi-z-majhnimi-zneski/
№9
https://mojefinance.finance.si/8999201/Kam-bi-povprecen-Slovenec-vlozil-10-tisoc-evrov-In-kam-bi-moral
№10 MODRA POKOJNINA, ILIRIKA
https://www.ilirika.si/sl-si/modra-pokojnina
Ilirika ne proizvaja lastnih vzajemnih skladov, v paketu modre pokojnine pa pravi da ponuja naložbo v ETF sklade, varčevanje z mesečnimi odplačili in prilagajanje porftelja našemu življenskemu ciklu. Tisto o prilagajanju porftelja življenskemu ciklu so pravljice za lahko noč saj trenutno vlagajo samo v en ETF:
https://www.justetf.com/en/etf-profile.html?query=IE00B4L5Y983&groupField=index&from=search&isin=IE00B4L5Y983
Za to "uslugo" Ilirika obračunala letne stroške 1.7% celotne vrednosti portfelja, kar ob 6% rasti zgornjega ETFa prestavlja 30% dobička prvo leto, kasneje seveda vsako leto več zaradi vpliva obrestno obrestnega stroška.
Če želite vlagati v ta ETF ga lahko kupite brez dodanih letnih stroškov 1.7% če ga ne kupite v sklopu “modre pokojnine” pač pa kot samostojni ETF, bodisi preko Ilirike ali preko online brokerja kot Optimtrader. Pri Iliriki je letni strošek nakupa ETFa 0,115% povprečne letne vrednosti kar je skoraj 15 krat manj od nakupa v sklopu “modre pokojnine”. To na daljsi rok prinese ogromen minus.
Če boste ta ETF kupili pri Iliriki samostojno boste sicer plačali enkratne stroške nakupa ki bi pri vložku 690 delnic (približno 50 tisoč €) znasali 225€ in enkratne stroške prodaje 225 € pri prodaji če bi cena ostala ista.
Cenejsa varianta je seveda nakup preko Optimtraderja kjer so vstopni in izstopni stroski 2 x 0.1 = 0.2%.
ZAVAROVALNIŠKI PRODUKTI
№11 SOP SKLAD OBRTNIKOV IN PODJETNIKOV nudi pokojninsko zavarovanje
https://www.reddit.com/r/Slovenia/comments/15xytgk/kon%C4%8Dno_smo_na%C5%A1li_sveti_gral_sklad_obrtnikov_in/
Manager SOPa in magister ekonomskih znanosti Luka Konte v svoji magistrski nalogi trdi da zna preseči povprečje:
http://www.cek.ef.uni-lj.si/magister/konte4378-B.pdf
Isto trdi tudi njihova spletna stran rekoč “Ves čas svojega obstoja dosegamo nadpovprečno donosnost”
https://www.sop.si/
Ker je sestava njihovih portfeljev skrivnost, sem primerjal javno dostopne donose njihovega najbolj agresivnega portfelja IPZ pospešeni s pasivnim globalnim povprečjem ki ga ponazarja globalni ETF. Razlika je več kot očitna - vendar v škodo SOPa. V obdbobju med 1. marcem 2016 in 31. marcem 2023 – je IPZ pospešeni sklad zrastel le za 46.83%, pasiven globalni ETF pa za 101.91%.
https://www.sop.si/donosnost
https://www.justetf.com/en/etf-profile.html?query=IE00B4L5Y983&groupField=index&from=search&isin=IE00B4L5Y983#chart
№12
POZOR: NIKOLI NE KUPUJTE HIBRIDOV (KOMBINACIJ INVESTICIJ IN ZAVAROVALNIŠKIH PRODUKTOV).
Če potrebujete zavarovalno polico VEDNO plačajte z gotovino, boste vsaj vedeli koliko zavarovanje v resnici stane, namreč:
Vsi hibridi (mešanice zavarovanj in investicij) delujejo po istem principu:
1. Za vabo uporabijo nekaj kaj je sicer res, ni pa bistveno (oprostitev davkov 10 let po sklenitvi pogodbe in ne 15 let po depozitu delnice, zmanjšanje dohodnine pri Modri). To vabo na veliko oglašujejo.
2. Zavarovalnica nabije v nebo vse druge stroške kar seveda zamolči.
3. Ko vlagatelj po mnogih letih dojame da gre za toksično naložbo mu zagrozijo z drakonskimi kaznimi in ga s tem skušajo prisiliti da še naprej meče denar v vrečo brez dna.
4. Popolnoma vseeno je ime zavarovalnice: Finančna Hiša. Modra Zavarovalnica, New York Life, Prudential... princip je povsod isti.
FINANČNA HIŠA NALOŽBENO ŽIVLJENSKO ZAVAROVANJE (naložbena polica z minimalno vsoto za smrt):
https://financnahisa.si/skrivnost-razkrita-to-je-najboljse-varcevanje-za-pokojnino/
Finančna hiša se hvali da “razkriva skrivnost najboljšega varčevanja za pokojnino”, in sicer ponuja izdelek Dunajske zavarovalnice Wienerstaedtische (WS). Gre za naložbeno življensko zavarovanje čigar namen je naložba in ne zavarovanje. Zavarovanje je minimalno (5%), da se zagotovi zakonu ker se vstopa na delniške trge preko zavarovalnice. Na ta način ni treba čakati 15 let od zadnjega vplačila da se izognete davku na kapitalski dobiček ampak samo 10 let od podpisa pogodbe. Dediči v primeru smrti pred iztekom pogodbe dobijo 5% več kot je premoženja na polici, po izteku pogodbe pa le 100%.
Oglas z množico tabel, rezultatov študije ameriške borzne hiše Fidelity in navedb profesorjev ekonomije na prvi pogled izgleda karseda privlačno ker:
- dovojujej vlaganje v globalno največje družbe razvitega kapitalizma:
2. v primeru smrti pred iztekom pogodbe zavarovalnica izplača dedičem 105% kapitala.
3. daje podpisniku možnost da po izteku pogodbe dvigne celotno vsoto naenkrat brez plačila davkov ali pa se odloči za
doživljensko rento kjer ob nadpovprečno dolgem zivljenju – tako pravijo oni - zavarovalnica prevzame rizik.
NA PRVI POGLED IZGLEDA FENOMENALNO, PA JE TO TUDI RES?
Seveda ni, niti približno. Tisto česar Vam ne povedo je sledeče:
1. Prav vsi skladi ki so na voljo so aktivno vodeni in imajo visok povprečen letni strošek 1.5% (od 1.2 do 2.4%) hkrati pa tudi
izredno visoke vstopne stroške (5% in več).
2. Visokim stroškom izdajatelja nato zavarovalnica doda še svoje prav tako izredno visoke stroške. Skupni stroški so sledeči:
a Sklenitveni stroški znašajo 6,4% od vsote vseh premij (vsota vseh neto premij, ki bodo vplačane v dogovorjeni dobi
plačevanja premije) – ti stroški so torej odvisni samo od premije in ne od donosnosti izbranih skladov.
b Stroški upravljanja v času plačevanja premije znašajo 1% vsake neto premije + 36 EUR letno + 0,3% letno od
vrednosti premoženja. Samo teh 0,3% letno je odvisno od premoženja, torej se z višjo donosnostjo poviša
premoženje, od katerega se letno odšteje 0,3%.
c Oglas Finančne Hiše pravi da lahko vplačila kadarkoli prekinete, ne pove pa da v takem primeru zavarovalnica doda
še dodatne izredno visoke “stroške ob kapitalizaciji”:
- stroške v višini 1% od vrednosti premoženja
- stroške upravljanja kapitalizirane pogodbe 0,3% letno
- stroške za kritje nevarnosti smrti – jamstvo, ki je osnova za izračun riziko premije
Težko razumljivo? Seveda je, vendar bo vpliv teh stroškov prikazan na praktičnem primeru spodaj. Kot bomo videli v
nadaljevanju kombinirani stroški borzne hiše Black Rock in zavarovalnice WS krepko presegajo ugodnosti
zaradi oprostitve plačevanja davkov, več spodaj. Če pa prekinete redno plačevanje Vam zaradi dodanih stroškov ob
kapitalizaciji ne bo ostalo skoraj nič.
3. Če se odločite za letno rento ta NE bo prilagojena inflaciji in bo preračunana na povprečno starost 105 let! Če bi se
naprimer odločili za rento pri 50. letu bi od številke 105 odbili 50 in dobili 55. Nato pa bi celotno premoženje delili z 55 da
bi dobili letno rento in nato še z 12 da bi dobili mesečno rento.
Če bi bila letna renta prilagojena inflaciji bi zavarovalnica “prevzela rizik” če bi živeli več kot 105 let. Ob neprilagojeni
inflaciji pa bi morali živeti preko 150 let da bi zavarovalnica imela izgubo.
Tudi letno rento pom prikazala na informativnem primeru spodaj:
10 LETNO REDNO ODPLAČEVANJE
Predpostavimo da ste se odločili plačevati 300 € mesečno med 20. aprilom 2012 in 20. aprilom 2022. V teh 10. letih ste vplačali 36 tisoč €. Predpostavimo da ste izbrali eden izmed skladov ki ga oglašuje Finančna Hiša: BlackRock Global Funds - US Flexible Equity Fund A2:
http://lt.morningstar.com/tbqpsufg1j/snapshotpdf/default.aspx?id=F0GBR04EFH&languageid=en-GB
V desetletnem obdobju, med 20. aprilom 2012 in 20. aprilom 2022 je sklad v € imel 291.37% profita kar znese 14.62% na leto. En tisoč € bi v teh desetih letih zrasel na 3913.70 €, seveda če ne bi bilo vstopnih stroškov!
Sedaj pa si predstavljajmo tri scenarije:
Scenarij A: US Flexible Equity Fund A2 bi kupili direktno od izdajatelja Black Rock. Na koncu bi imeli: 73,916.53 €, po odbitku davkov pa 64,459.08 €.
V primeru Vaše smrti pred iztekom pogodbe bi Vaši dediči dobili prav tako 64,459.08 €. Mesečna renta bi v trajanju vsaj 30 let znašala 134 € in bi bila prilagojena na inflacijo. (Letna renta je preračunana na 4% vrednosti portfelja: testiranja prilagojena različnim časovnim odbobjem so pokazala da pri odbitku 4% letno, portfelj traja vsaj 30 let, možno pa tudi dalj:
https://www.pwlcapital.com/the-4-rule-for-retirement-the-trick-is-in-the-timing/
https://www.calculator.net/interest-calculator.html?cstartingprinciple=285.71&cannualaddition=0&cmonthlyaddition=285.71&cadditionat1=end&cinterestrate=14.62&ccompound=annually&cyears=10&ctaxtrate=0&cinflationrate=0&printit=0&x=120&y=7#interestresults
Scenarij B: US Flexible Equity Fund A2 bi kupili od Finančne Hiše. Ker bi ta sklad bil kupljen pod kot zavarovanje, ne bi plačali nobenih davkov. Na koncu pa bi zaradi dodatnih stroškov zavarovalnice imeli le 59,826.29 € in po odbitku (neobstoječih) davkov prav tako 59,826.29 €.
V primeru Vaše smrti pred iztekom pogodbe bi Vaši dediči dobili 5% več, torej 62,817.60 €. Mesečna renta ki bi jo začeli ob 65. letu pa bi znašala 124 € in NE bi bila prilagojena na inflacijo.
Scenarij C: Namesto aktivno vodenega in dragega sklada US Flexible Equity Fund A2 bi kupili pasivni ETF SXR8 ki sledi istemu indeksu, vendar se ne trudi preseči povprečja. SXR8 je v istem časovnem obdobju narasel 362.10% oziroma 16.54% na leto, vstopni in izstopni stroški skupaj pa ne bi bili skupaj 5.0% kot v scenariju A, in ne 6.4% kot v scenariju B, pač pa le 0.2%. Na koncu bi imeli 85,626.33 €, po odbitku davkov pa 73,670.94 € torej 13,844.65 € več kot pri nakupu preko Finančne Hiše!
V primeru Vaše smrti pred iztekom pogodbe bi Vaši dediči dobili prav tako 82.829.20 €. Mesečna renta bi v trajanju 40 let znašala 173 € in bi bila prilagojena na inflacijo.
https://www.calculator.net/interest-calculator.html?cstartingprinciple=0&cannualaddition=0&cmonthlyaddition=299.7&cadditionat1=beginning&cinterestrate=16.54&ccompound=annually&cyears=10&ctaxtrate=0&cinflationrate=3&printit=0&x=83&y=19#interestresults
A. B. C.
Aktivni sklad kupimo od Black Rock Aktivni sklad kupimo od FH Pasivni ETF kupimo sami
US Flexible Equity Fund A2 US Flexible Equity Fund A2 SXR8
VLOŽEK
36 tisoč € 36 tisoč € 36 tisoč €
OPLEMENITENO PREMOŽENJE PO 10. LETIH:
Pred davki
73,916.53 € 59,826.29 € 85,626.33 €
Po davkih
64,459.08 € 59,826.29 € 73,690.94 €
Dediči bi ob smrti pred iztekom pogodbe dobili:
64,459.08 € 62,817.60 € 73,690.94 €
Mesečna renta
Vsota
134 € 124 € 153 €
Inflacija
Prilagojena inflaciji Fiksna Prilagojena inflaciji
Trajanje
vsaj do 95. leta do smrti vsaj do 95. leta
15 LETNO REDNO ODPLAČEVANJE
Sedaj pa predpostavimo da ste se odločili plačevati 300 € mesečno med 20. aprilom 2007 in 20. aprilom 2022. V teh 15. letih ste vplačali 54 tisoč €. Predpostavimo da ste izbrali isti sklad kot pri 10 letnem odplačevanju: BlackRock Global Funds - US Flexible Equity Fund A2:
http://lt.morningstar.com/tbqpsufg1j/snapshotpdf/default.aspx?id=F0GBR04EFH&languageid=en-GB
V petnajstletnem obdobju, med 20. aprilom 2007 in 20. aprilom 2022 je sklad v € imel 260.18% profita kar znese 8.92% na leto. En tisoč € bi v teh petnajstih letih zrasel na 3601.80 €, seveda če ne bi bilo vstopnih stroškov!
Sedaj pa si zopet predstavljajmo tri scenarije:
Scenarij A: US Flexible Equity Fund A2 bi kupili direktno od izdajatelja Black Rock, ter plačali vse davke. Na koncu bi imeli: 105.089.81 €, po odbitku davkov pa 92,954.75 €.
V primeru Vaše smrti pred iztekom pogodbe bi Vaši dediči dobili prav tako 92,954.75 €. Štiridesetletna mesečna renta ki bi jo postopoma jemali iz porfelja po preteku 15 let ne bi bila obdavčena in bi znašala 219 € in bi bila prilagojena na inflacijo.
https://www.calculator.net/interest-calculator.html?cstartingprinciple=285.71&cannualaddition=0&cmonthlyaddition=285.71&cadditionat1=end&cinterestrate=14.62&ccompound=annually&cyears=10&ctaxtrate=0&cinflationrate=0&printit=0&x=120&y=7#interestresults
Scenarij B: US Flexible Equity Fund A2 bi kupili od Finančne Hiše. Ker bi ta sklad bil kupljen pod kot zavarovanje, ne bi plačali nobenih davkov. Na koncu pa bi zaradi dodatnih stroškov zavarovalnice imeli le 90,651.88 € in po odbitku (neobstoječih) davkov prav tako
90,651.88 €.
V primeru Vaše smrti pred iztekom pogodbe bi Vaši dediči dobili 5% več, torej 95,184.47 €. Mesečna renta ki bi jo začeli ob 65. letu pa bi znašala 188 € in NE bi bila prilagojena na inflacijo.
Scenarij C: Namesto aktivno vodenega in dragega sklada US Flexible Equity Fund A2 bi kupili pasivni ETF iShares core sp500 ETF (SXR8 takrat še ni obstajal, iShares core SP500 je izbran samo za ilustracijo).
https://www.justetf.com/en/etf-profile.html?groupField=none&assetClass=class-equity&ls=any&country=US&equityStrategy=none&theme=none§or=none&sortField=inceptionDate&sortOrder=asc&from=search&isin=LU0136234654#chart
Ta ETF sledi istemu indeksu, vendar se ne trudi preseči povprečja. iSHARES sp500 je v istem časovnem obdobju narasel 370.29% oziroma 10.88% na leto, vstopni in izstopni stroški skupaj pa ne bi bili skupaj 5.0% kot v scenariju A, in ne 6.4% kot v scenariju B, pač pa le 0.2%.
https://www.calculator.net/interest-calculator.html?cstartingprinciple=0&cannualaddition=0&cmonthlyaddition=299.7&cadditionat1=beginning&cinterestrate=10.88&ccompound=annually&cyears=15&ctaxtrate=0&cinflationrate=3&printit=0&x=110&y=21#interestresults
Na koncu bi imeli 129,663.42€, po odbitku davkov pa 112,375.84 torej 21,723.96 € več kot pri nakupu preko Finančne Hiše!
V primeru Vaše smrti pred iztekom pogodbe bi Vaši dediči dobili prav tako 112,375.84 €. Štiridesetletna mesečna renta ki bi jo postopoma jemali iz porfelja ne bi bila obdavčena in bi znašala 234 € in bi bila prilagojena na inflacijo.
V primeru Vaše smrti pred iztekom pogodbe bi Vaši dediči dobili prav tako 82.829.20 €. Mesečna renta bi v trajanju 40 let znašala 270 € in bi bila prilagojena na inflacijo.
https://www.calculator.net/interest-calculator.html?cstartingprinciple=0&cannualaddition=0&cmonthlyaddition=299.7&cadditionat1=beginning&cinterestrate=16.54&ccompound=annually&cyears=10&ctaxtrate=0&cinflationrate=3&printit=0&x=83&y=19#interestresults
A. B. C.
Aktivni sklad kupimo od Black Rock Aktivni sklad kupimo od FH Pasivni ETF kupimo sami
US Flexible Equity Fund A2 US Flexible Equity Fund A2 iShares core SP500
VLOŽEK
54 tisoč € 54 tisoč € 54 tisoč €
OPLEMENITENO PREMOŽENJE PO 10. LETIH:
Pred davki
105,089.81€ 90,651.88 € 129,663.42 €
Po davkih
92.954.75€ 90,651.88 € 112,375.84 €
Dediči bi ob smrti pred iztekom pogodbe dobili:
92.954.75€ 95,184.47 112,375.84€
Mesečna renta
Vsota
219 € 188 € 270 €
Inflacija
Prilagojena inflaciji Fiksna Prilagojena inflaciji
Trajanje
vsaj do 95. leta do smrti vsaj do 95. leta
ODPLAČEVANJE S PREKINITVIJO:
Finančna hiša pravi da lahko varčevanje kadarkoli prekinemo, ne pove pa da bo za takšno prekinitev računala izredno visoke dodatne stroške. Oglejmo si to na primeru ko stranka takoj na začetku plača 3600 € nato pa z vplačili prekine. Poglejmo si 15 letno obdobje: med 20 aprilom 2007 in 21 aprilom 2022. Prvi in zadnji obrok je stranka plačala 20 aprila 2007, nato je stranka 21 aprila 2022 denar dvignila. (Po 15 letih in enem dnevu da ne bi bilo davkov).
Stranka ki je sama vplačala prvo leto v pasivni ETF 3600 € bi imela po 15. letih trikrat več kot stranka ki je isto vsoto istočasno vplačala pri Finančni hiši !!!
A. B. C.
Aktivni sklad kupimo od Black Rock Aktivni sklad kupimo od FH Pasivni ETF kupimo sami
US Flexible Equity Fund A2 US Flexible Equity Fund A2 iShares core SP500
VLOŽEK
3600 € 3600 € 3600€
Stanje po 12. mesecih
3734 € 2055 € (dva tisoč petinpetdeset) 3984€
Povprečna letna rast:
8.92% 7.55% 10.88%
Stanje po 15. letih
12,352.19 € 5,694.46 € 16,913.46 €
MODRA ZAVAROVALNICA
https://www.reddit.com/r/Slovenia/comments/18qn3xr/modra_zavarovalnica_in_njeni_skladi_%C5%BEivljenskega/
POZOR: NIKOLI NE KUPUJTE HIBRIDOV (KOMBINACIJ INVESTICIJ IN ZAVAROVALNIŠKIH PRODUKTOV).
Če potrebujete zavarovalno polico VEDNO plačajte z gotovino, boste vsaj vedeli koliko zavarovanje v resnici stane.
№13
Vrednost enega dolarja investiranega v povprečje vseh ameriških delnic.
http://www.efficientfrontier.com/t4poi/Ch1.htm stran 1
Po letu 1933, ko so se ZDA odpovedale zlatemu standardu, je prišlo do povečane inflacije. To se odraža v višjih donosih delniških trgov (večja strmina krivulje po letu 1933).
№14 Izredno dober primer zavajujočega članka iz Mojih financ leta 2013 vidite spodaj. Avtorici članka moramo vseeno priznati da si je upala nagrajence primerjati s povprečjem: skoraj vsi aktivni managerji ki so tisto leto dobili nagrade so bili v krepkem zaostanku. Prvi nagrajenec Blaž Zupančič, zaposlen pri Iliriki, je dobil nagrade za tri sklade v katerih je zaostajal za 1, 6 in 20 % za povprečjem !!!
Kasneje Moje Finance niso več objavljale primerjav med nagrajenci in indeksi.
https://mojefinance.finance.si/8349447/Upravljavci-premozenja-v-boju-za-olimpijsko-normo
http://www.efficientfrontier.com/t4poi/Ch1.htm stran 1
Po letu 1933, ko so se ZDA odpovedale zlatemu standardu, je prišlo do povečane inflacije. To se odraža v višjih donosih delniških trgov (večja strmina krivulje po letu 1933).
№14 Izredno dober primer zavajujočega članka iz Mojih financ leta 2013 vidite spodaj. Avtorici članka moramo vseeno priznati da si je upala nagrajence primerjati s povprečjem: skoraj vsi aktivni managerji ki so tisto leto dobili nagrade so bili v krepkem zaostanku. Prvi nagrajenec Blaž Zupančič, zaposlen pri Iliriki, je dobil nagrade za tri sklade v katerih je zaostajal za 1, 6 in 20 % za povprečjem !!!
Kasneje Moje Finance niso več objavljale primerjav med nagrajenci in indeksi.
https://mojefinance.finance.si/8349447/Upravljavci-premozenja-v-boju-za-olimpijsko-normo
№15 Value versus growth, 1926–2000. (Source: Kenneth French)
№16 7/1/1926-12/31/1999 1/1/2000-4/30/2022 7/1/26-4/30/2022
F/F Small Value Research Index 15.43% 11.31% 14.46%
F/F Large Growth Research Index 10.76% 7.63% 10.02%
F/F Large Value Research Index 13.33% 7.58% 11.97%
F/F Small Growth Research Index 9.77% 5.83% 8.84%
1/1/1978-12/31/1999 1/1/2000-5/31/2022 1/1/1978-5/31/2022
DJ US REITs 12.07% 10.23% 11.14%
1/1/1970-12/31/1999 1/1/2000-5/31/2022 1/1/1970-5/31/2022
MSCI EAFE 12.41% 3.24% 8.39%
1/1/1978-12/31/1999 1/1/2000-5/31/2022 1/1/1978-5/31/2022
MSCI Emerging Markets 17.04% 6.37% 9.97%
Source: DFA Returns 2.0
№17
http://topforeignstocks.com/2013/02/15/comparing-the-returns-of-russian-and-u-s-equities-1865-to-1917/
Med leti 1865-1914 so imele najvišje donose na svetu ruske delnice, takrat so imele še enkrat višje donose od ameriških delnic.
Zgornji graf je poučen zaradi dveh stvari:
V predkomunistični Rusiji so delnice kupovali samo najvišji sloji za katere bi človek pričakoval da so bili dobro razgledani. Vprašamo se lahko zakaj elita tedanjega časa ni v 10. mesecih, med januarjem in koncem oktobra 1917, delnice prodala, temveč jih ne nasprotno zopet na veliko kupovala kar se odraža v nenadnem 20 % skoku vrednosti delnic tik pred izbruhom revolucije? So bili slepi, gluhi ali preneumni da bi dojeli začetek nove dobe?
Nič od zgoraj naštetega. Rusi tedanjega časa so bili zgolj ljudje, ljudje pa ne znamo napovedati bodočnosti. Če elita Ruske družbe ki je živela v istem mestu kot je delovala borza in kjer se je pred njihovimi očmi rojevala revolucija ni pravočasno prodala delnic, zakaj mislite da boste Vi pravilno reagirali od prebiranju Mojih Financ ???
№18
Število skladov v ZDA leta 2020:
Vzajemni skladi:
Aktivno vodeni: 6808
Pasivni (indeksni skladi) 490
ETFi:
Aktivno vodeni: 500
Pasivni: 2500
https://www.statista.com/statistics/1263885/number-active-passive-mutual-funds-usa/#:~:text=Total%20active%20and%20passive%20mutual%20funds%20in%20the%20U.S.%202000%2D2020&text=In%202020%2C%20there%20were%20a,282%20from%20the%20previous%20year.
Število Hedge skladov v ZDA leta 2022: 12000
https://time.com/6132594/hedged-out-book-hedge-fund-inequality/
№19
A1
https://www.calculator.net/interest-calculator.html?cstartingprinciple=1000&cannualaddition=0&cmonthlyaddition=0&cadditionat1=end&cinterestrate=2.5&ccompound=annually&cyears=1&ctaxtrate=0&cinflationrate=3&printit=0&x=119&y=16#interestresults
A2
https://www.calculator.net/interest-calculator.html?cstartingprinciple=1000&cannualaddition=0&cmonthlyaddition=0&cadditionat1=end&cinterestrate=2.5&ccompound=annually&cyears=10&ctaxtrate=0&cinflationrate=3&printit=0&x=102&y=31#interestresults
A3
https://www.calculator.net/interest-calculator.html?cstartingprinciple=1000&cannualaddition=0&cmonthlyaddition=0&cadditionat1=end&cinterestrate=2.5&ccompound=annually&cyears=20&ctaxtrate=0&cinflationrate=3&printit=0&x=115&y=19#interestresults
A4
https://www.calculator.net/interest-calculator.html?cstartingprinciple=1000&cannualaddition=0&cmonthlyaddition=0&cadditionat1=end&cinterestrate=2.5&ccompound=annually&cyears=40&ctaxtrate=0&cinflationrate=3&printit=0&x=107&y=20#interestresults
B1
https://www.calculator.net/interest-calculator.html?cstartingprinciple=1000&cannualaddition=0&cmonthlyaddition=0&cadditionat1=end&cinterestrate=2.5&ccompound=monthly&cyears=1&ctaxtrate=0&cinflationrate=3&printit=0&x=99&y=29#interestresults
B2
https://www.calculator.net/interest-calculator.html?cstartingprinciple=1000&cannualaddition=0&cmonthlyaddition=0&cadditionat1=end&cinterestrate=2.5&ccompound=monthly&cyears=10&ctaxtrate=0&cinflationrate=3&printit=0&x=0&y=0#interestresults
B3
https://www.calculator.net/interest-calculator.html?cstartingprinciple=1000&cannualaddition=0&cmonthlyaddition=0&cadditionat1=end&cinterestrate=2.5&ccompound=monthly&cyears=20&ctaxtrate=0&cinflationrate=3&printit=0&x=0&y=0#interestresults
B4
https://www.calculator.net/interest-calculator.html?cstartingprinciple=1000&cannualaddition=0&cmonthlyaddition=0&cadditionat1=end&cinterestrate=2.5&ccompound=monthly&cyears=40&ctaxtrate=0&cinflationrate=3&printit=0&x=78&y=21#interestresults
C1
https://www.calculator.net/interest-calculator.html?cstartingprinciple=1000&cannualaddition=0&cmonthlyaddition=0&cadditionat1=end&cinterestrate=2.5&ccompound=daily&cyears=1&ctaxtrate=0&cinflationrate=3&printit=0&x=103&y=10#interestresults
C2
https://www.calculator.net/interest-calculator.html?cstartingprinciple=1000&cannualaddition=0&cmonthlyaddition=0&cadditionat1=end&cinterestrate=2.5&ccompound=daily&cyears=10&ctaxtrate=0&cinflationrate=3&printit=0&x=0&y=0#interestresults
C3
https://www.calculator.net/interest-calculator.html?cstartingprinciple=1000&cannualaddition=0&cmonthlyaddition=0&cadditionat1=end&cinterestrate=2.5&ccompound=daily&cyears=20&ctaxtrate=0&cinflationrate=3&printit=0&x=112&y=11#interestresults
C4
https://www.calculator.net/interest-calculator.html?cstartingprinciple=1000&cannualaddition=0&cmonthlyaddition=0&cadditionat1=end&cinterestrate=2.5&ccompound=daily&cyears=40&ctaxtrate=0&cinflationrate=3&printit=0&x=66&y=15#interestresults
№20
https://c21.si/blog/podrobnosti/kako-visoko-gredo-lahko-cene-stanovanj-v-ljubljani.html
№21
https://siol.net/posel-danes/novice/cene-stanovanj-v-ljubljani-spet-blizu-rekordom-vendar-580266
№22
https://www.justetf.com/en/etf-profile.html?groupField=none&assetClass=class-equity&ls=any&country=US&equityStrategy=none&theme=none§or=none&sortField=inceptionDate&sortOrder=asc&from=search&isin=LU0136234654#chart
№23
Zgornji graf je poučen zaradi dveh stvari:
- V 19. stoletju trgi še niso bili tako povezani kot so danes. Vrednost Ruskih delnic je takrat nihala neodvisno od nihanj delniškega trga v ZDA. Ker danes veliko težje najdemo alokacije ki ne nihajo v isto smer danes veliko težje z uporabo kombinacij slednjih povišamo donose.
- Graf izvrstno ilustrira neuspesnost aktivnega upravljanja. Ruska borza je bila zaradi prve svetovne vojne zaprta od sredine leta 1914 do decembra 1916 (pikčasta rdeča linija). Januarja 1917 se je ponovno odprla, februarja 2017 je Car Nikolas drugi odstopil, en mesec kasneje pa je Lenin obsodil začasno vlado ter zahteval da se revolucija nadaljuje. Konec oktobra so boljševiki prevzeli oblast in borzo zaprli za skoraj tričetrt stoletja. Delnice so čez noč postale vredne samo toliko kolikor je bil vreden papir na katerem so bile natisnjene.
V predkomunistični Rusiji so delnice kupovali samo najvišji sloji za katere bi človek pričakoval da so bili dobro razgledani. Vprašamo se lahko zakaj elita tedanjega časa ni v 10. mesecih, med januarjem in koncem oktobra 1917, delnice prodala, temveč jih ne nasprotno zopet na veliko kupovala kar se odraža v nenadnem 20 % skoku vrednosti delnic tik pred izbruhom revolucije? So bili slepi, gluhi ali preneumni da bi dojeli začetek nove dobe?
Nič od zgoraj naštetega. Rusi tedanjega časa so bili zgolj ljudje, ljudje pa ne znamo napovedati bodočnosti. Če elita Ruske družbe ki je živela v istem mestu kot je delovala borza in kjer se je pred njihovimi očmi rojevala revolucija ni pravočasno prodala delnic, zakaj mislite da boste Vi pravilno reagirali od prebiranju Mojih Financ ???
№18
Število skladov v ZDA leta 2020:
Vzajemni skladi:
Aktivno vodeni: 6808
Pasivni (indeksni skladi) 490
ETFi:
Aktivno vodeni: 500
Pasivni: 2500
https://www.statista.com/statistics/1263885/number-active-passive-mutual-funds-usa/#:~:text=Total%20active%20and%20passive%20mutual%20funds%20in%20the%20U.S.%202000%2D2020&text=In%202020%2C%20there%20were%20a,282%20from%20the%20previous%20year.
Število Hedge skladov v ZDA leta 2022: 12000
https://time.com/6132594/hedged-out-book-hedge-fund-inequality/
№19
A1
https://www.calculator.net/interest-calculator.html?cstartingprinciple=1000&cannualaddition=0&cmonthlyaddition=0&cadditionat1=end&cinterestrate=2.5&ccompound=annually&cyears=1&ctaxtrate=0&cinflationrate=3&printit=0&x=119&y=16#interestresults
A2
https://www.calculator.net/interest-calculator.html?cstartingprinciple=1000&cannualaddition=0&cmonthlyaddition=0&cadditionat1=end&cinterestrate=2.5&ccompound=annually&cyears=10&ctaxtrate=0&cinflationrate=3&printit=0&x=102&y=31#interestresults
A3
https://www.calculator.net/interest-calculator.html?cstartingprinciple=1000&cannualaddition=0&cmonthlyaddition=0&cadditionat1=end&cinterestrate=2.5&ccompound=annually&cyears=20&ctaxtrate=0&cinflationrate=3&printit=0&x=115&y=19#interestresults
A4
https://www.calculator.net/interest-calculator.html?cstartingprinciple=1000&cannualaddition=0&cmonthlyaddition=0&cadditionat1=end&cinterestrate=2.5&ccompound=annually&cyears=40&ctaxtrate=0&cinflationrate=3&printit=0&x=107&y=20#interestresults
B1
https://www.calculator.net/interest-calculator.html?cstartingprinciple=1000&cannualaddition=0&cmonthlyaddition=0&cadditionat1=end&cinterestrate=2.5&ccompound=monthly&cyears=1&ctaxtrate=0&cinflationrate=3&printit=0&x=99&y=29#interestresults
B2
https://www.calculator.net/interest-calculator.html?cstartingprinciple=1000&cannualaddition=0&cmonthlyaddition=0&cadditionat1=end&cinterestrate=2.5&ccompound=monthly&cyears=10&ctaxtrate=0&cinflationrate=3&printit=0&x=0&y=0#interestresults
B3
https://www.calculator.net/interest-calculator.html?cstartingprinciple=1000&cannualaddition=0&cmonthlyaddition=0&cadditionat1=end&cinterestrate=2.5&ccompound=monthly&cyears=20&ctaxtrate=0&cinflationrate=3&printit=0&x=0&y=0#interestresults
B4
https://www.calculator.net/interest-calculator.html?cstartingprinciple=1000&cannualaddition=0&cmonthlyaddition=0&cadditionat1=end&cinterestrate=2.5&ccompound=monthly&cyears=40&ctaxtrate=0&cinflationrate=3&printit=0&x=78&y=21#interestresults
C1
https://www.calculator.net/interest-calculator.html?cstartingprinciple=1000&cannualaddition=0&cmonthlyaddition=0&cadditionat1=end&cinterestrate=2.5&ccompound=daily&cyears=1&ctaxtrate=0&cinflationrate=3&printit=0&x=103&y=10#interestresults
C2
https://www.calculator.net/interest-calculator.html?cstartingprinciple=1000&cannualaddition=0&cmonthlyaddition=0&cadditionat1=end&cinterestrate=2.5&ccompound=daily&cyears=10&ctaxtrate=0&cinflationrate=3&printit=0&x=0&y=0#interestresults
C3
https://www.calculator.net/interest-calculator.html?cstartingprinciple=1000&cannualaddition=0&cmonthlyaddition=0&cadditionat1=end&cinterestrate=2.5&ccompound=daily&cyears=20&ctaxtrate=0&cinflationrate=3&printit=0&x=112&y=11#interestresults
C4
https://www.calculator.net/interest-calculator.html?cstartingprinciple=1000&cannualaddition=0&cmonthlyaddition=0&cadditionat1=end&cinterestrate=2.5&ccompound=daily&cyears=40&ctaxtrate=0&cinflationrate=3&printit=0&x=66&y=15#interestresults
№20
https://c21.si/blog/podrobnosti/kako-visoko-gredo-lahko-cene-stanovanj-v-ljubljani.html
№21
https://siol.net/posel-danes/novice/cene-stanovanj-v-ljubljani-spet-blizu-rekordom-vendar-580266
№22
https://www.justetf.com/en/etf-profile.html?groupField=none&assetClass=class-equity&ls=any&country=US&equityStrategy=none&theme=none§or=none&sortField=inceptionDate&sortOrder=asc&from=search&isin=LU0136234654#chart
№23
№24 Sklad Triglav Severna Amerika https://www.triglavskladi.si/assets/dokumenti/kljucni_podatki_za_vlagatelj_e_vsi_skladi_rla_18012022.pdf stran 24:
Donosi aktivno vodenega sklada na prvi pogled izgledajo primerljivi s “primerjalnim indeksom” za katerega Triglav ne poda imena.
Če pa pogledamo celotno 10. letno obdobje od 3. januarja 2012 do 31. decembra 2021, je razlika ogromna:
VEP (vrednost enote premoženja) Triglavskega aktivno vodenega sklada Severna Amerika se je v 10. letih povečala za 3.8711 krat kar znaša 287.11%; pasivni ETF SPX8 ki zgolj posnema indeks SP500 pa za 502.59 krat, torej za 403.59%. To pomeni da so vam upravljalci Triglavskih skladov s svojo aktivnostjo pridelali kar za 119.48% izgube. Povedano po domače, 119.48% (1194.80 € od 4035.90 € = skoraj 30% profita) je v 10. letih namesto v vašem žepu končalo v žepu Triglavskih “plemeniteljev”.
S svojim “trudom” da bi presegli povprečje so naredili škodo Vam in korist sebi.
Pasivni SXR8 je v desetih letih imel v povprečju 17.55% letnega donosa, aktivno vodeni sklad – ki bi moral preseči ta donos, pa le 14.49% kar je 3.06% manj. Od the 3.06% je 2.56% šlo za upravljalske stroške, 0.50% pa se je neznanokje “izgubilo”. Da bo ironija še večja mora slovenski finančno nepismeni vlagatelj za ta nateg plačati še do 3% vstopnih in včasih še do 1% izstopnih stroškov !!!
https://www.triglavskladi.si/poskrbite-za-svoje-premozenje/nalozbeni-skladi/triglav-severna-amerika/
https://www.justetf.com/en/etf-profile.html?query=IE00B5BMR087&groupField=index&from=search&isin=IE00B5BMR087#chart
http://www.moneychimp.com/calculator/discount_rate_calculator.htm
№25
Donosi dveh legend Warrena Buffetta (BRK-A) in Williama Danoffa (FCTNX) v primerjavi s pasivnim indeksom SP500 (FCNTX):
V zadnjih 43. letih je absolutni zmagovalec Warren Buffett:
Donosi med 31. marcem 1980 in 30. decembrom 2022: Prvi Warren Buffett (+180,173.45%), drugi William Danoff (21,257.08%), tretji pasivni sklad SP500 (10,343.74%):
V zadnjih 15. letih pa se je razlika med obema legendama in SP500 izničila. Buffett celo nekoliko zaostaja, Danoff pa le za malenkost prehiteva pasivni sklad SP500.
Magija ki je delovala med leti 1980 in 2007 ne deluje več zaradi vse večje konkurence brilijantnih finančnikov ki je preje ni bilo.
Donosi med 31. decembrom 2007 in 30. decembrom 2022: Prvi je William Danoff (254.67%), drugi je pasivni SP500 (248.15%) in tretji Warren Buffett (231.01%).
Magija ki je delovala med leti 1980 in 2007 ne deluje več zaradi vse večje konkurence brilijantnih finančnikov ki je preje ni bilo.
Donosi med 31. decembrom 2007 in 30. decembrom 2022: Prvi je William Danoff (254.67%), drugi je pasivni SP500 (248.15%) in tretji Warren Buffett (231.01%).
№26
Najvišje donose bi vsekakor imeli če bi vlagali ob padcih tečajev, vendar slednjih nihče ne ve vnaprej.
Če pa bi vlagali isto vsoto na začetku leta bi imeli malenkostno višje donose v primerjavi s tistimi ki bi vlagali 1/12 vsak mesec ali 1/4 vsako četrtletje. To pa zato ker so na dolgi rok tečaji na začetku leta običajno nižji kot kasneje v tekočem letu.
Predstavljajmo si tri scenarije po katerih bi vlagali 1200$ letno od januarja 1972 do decembra 2022 (50 let) v povprečje vseh ameriških delnic (total US stock market index):
A1 B1 C1
1200$ vsakega 1. januarja 300$ konec vsakega četrtletja 100$ konec vsakega meseca
Vsota po 50 letih:
2,210,941 $ (2.21 miliona) 2,084,265 $ 2.091.881$
Če pa bi depozite višali v skladu z inflacijo https://www.usinflationcalculator.com/ (leta 1972 bi vložili 1200$, leta 2022 pa 8400$), potem bi rezultati bili sledeči:
A2 B2 C2
Vsota po 50 letih:
4,174,363 $ (4.17 miliona) 4,051,933 $ 4,054,937 $
A1
https://www.portfoliovisualizer.com/backtest-asset-class-allocation?s=y&mode=1&timePeriod=4&startYear=1972&firstMonth=1&endYear=2023&lastMonth=12&calendarAligned=true&includeYTD=false&initialAmount=1&annualOperation=1&annualAdjustment=100&inflationAdjusted=false&annualPercentage=0.0&frequency=2&rebalanceType=1&absoluteDeviation=5.0&relativeDeviation=25.0&leverageType=0&leverageRatio=0.0&debtAmount=0&debtInterest=0.0&maintenanceMargin=25.0&leveragedBenchmark=false&portfolioNames=false&portfolioName1=Portfolio+1&portfolioName2=Portfolio+2&portfolioName3=Portfolio+3&asset1=TotalStockMarket&allocation1_1=100
A2
https://www.portfoliovisualizer.com/backtest-asset-class-allocation?s=y&mode=1&timePeriod=4&startYear=1972&firstMonth=1&endYear=2023&lastMonth=12&calendarAligned=true&includeYTD=false&initialAmount=1&annualOperation=1&annualAdjustment=100&inflationAdjusted=true&annualPercentage=0.0&frequency=2&rebalanceType=1&absoluteDeviation=5.0&relativeDeviation=25.0&leverageType=0&leverageRatio=0.0&debtAmount=0&debtInterest=0.0&maintenanceMargin=25.0&leveragedBenchmark=false&portfolioNames=false&portfolioName1=Portfolio+1&portfolioName2=Portfolio+2&portfolioName3=Portfolio+3&asset1=TotalStockMarket&allocation1_1=100
B1
https://www.portfoliovisualizer.com/backtest-asset-class-allocation?s=y&mode=1&timePeriod=4&startYear=1972&firstMonth=1&endYear=2023&lastMonth=12&calendarAligned=true&includeYTD=false&initialAmount=1&annualOperation=1&annualAdjustment=300&inflationAdjusted=false&annualPercentage=0.0&frequency=3&rebalanceType=1&absoluteDeviation=5.0&relativeDeviation=25.0&leverageType=0&leverageRatio=0.0&debtAmount=0&debtInterest=0.0&maintenanceMargin=25.0&leveragedBenchmark=false&portfolioNames=false&portfolioName1=Portfolio+1&portfolioName2=Portfolio+2&portfolioName3=Portfolio+3&asset1=TotalStockMarket&allocation1_1=100
B2
https://www.portfoliovisualizer.com/backtest-asset-class-allocation?s=y&mode=1&timePeriod=4&startYear=1972&firstMonth=1&endYear=2023&lastMonth=12&calendarAligned=true&includeYTD=false&initialAmount=1&annualOperation=1&annualAdjustment=300&inflationAdjusted=true&annualPercentage=0.0&frequency=3&rebalanceType=1&absoluteDeviation=5.0&relativeDeviation=25.0&leverageType=0&leverageRatio=0.0&debtAmount=0&debtInterest=0.0&maintenanceMargin=25.0&leveragedBenchmark=false&portfolioNames=false&portfolioName1=Portfolio+1&portfolioName2=Portfolio+2&portfolioName3=Portfolio+3&asset1=TotalStockMarket&allocation1_1=100
C1
https://www.portfoliovisualizer.com/backtest-asset-class-allocation?s=y&mode=1&timePeriod=4&startYear=1972&firstMonth=1&endYear=2023&lastMonth=12&calendarAligned=true&includeYTD=false&initialAmount=1200&annualOperation=1&annualAdjustment=1200&inflationAdjusted=false&annualPercentage=0.0&frequency=4&rebalanceType=1&absoluteDeviation=5.0&relativeDeviation=25.0&leverageType=0&leverageRatio=0.0&debtAmount=0&debtInterest=0.0&maintenanceMargin=25.0&leveragedBenchmark=false&portfolioNames=false&portfolioName1=Portfolio+1&portfolioName2=Portfolio+2&portfolioName3=Portfolio+3&asset1=TotalStockMarket&allocation1_1=100
C2
https://www.portfoliovisualizer.com/backtest-asset-class-allocation?s=y&mode=1&timePeriod=4&startYear=1972&firstMonth=1&endYear=2023&lastMonth=12&calendarAligned=true&includeYTD=false&initialAmount=1200&annualOperation=1&annualAdjustment=1200&inflationAdjusted=true&annualPercentage=0.0&frequency=4&rebalanceType=1&absoluteDeviation=5.0&relativeDeviation=25.0&leverageType=0&leverageRatio=0.0&debtAmount=0&debtInterest=0.0&maintenanceMargin=25.0&leveragedBenchmark=false&portfolioNames=false&portfolioName1=Portfolio+1&portfolioName2=Portfolio+2&portfolioName3=Portfolio+3&asset1=TotalStockMarket&allocation1_1=100
Najvišje donose bi vsekakor imeli če bi vlagali ob padcih tečajev, vendar slednjih nihče ne ve vnaprej.
Če pa bi vlagali isto vsoto na začetku leta bi imeli malenkostno višje donose v primerjavi s tistimi ki bi vlagali 1/12 vsak mesec ali 1/4 vsako četrtletje. To pa zato ker so na dolgi rok tečaji na začetku leta običajno nižji kot kasneje v tekočem letu.
Predstavljajmo si tri scenarije po katerih bi vlagali 1200$ letno od januarja 1972 do decembra 2022 (50 let) v povprečje vseh ameriških delnic (total US stock market index):
A1 B1 C1
1200$ vsakega 1. januarja 300$ konec vsakega četrtletja 100$ konec vsakega meseca
Vsota po 50 letih:
2,210,941 $ (2.21 miliona) 2,084,265 $ 2.091.881$
Če pa bi depozite višali v skladu z inflacijo https://www.usinflationcalculator.com/ (leta 1972 bi vložili 1200$, leta 2022 pa 8400$), potem bi rezultati bili sledeči:
A2 B2 C2
Vsota po 50 letih:
4,174,363 $ (4.17 miliona) 4,051,933 $ 4,054,937 $
A1
https://www.portfoliovisualizer.com/backtest-asset-class-allocation?s=y&mode=1&timePeriod=4&startYear=1972&firstMonth=1&endYear=2023&lastMonth=12&calendarAligned=true&includeYTD=false&initialAmount=1&annualOperation=1&annualAdjustment=100&inflationAdjusted=false&annualPercentage=0.0&frequency=2&rebalanceType=1&absoluteDeviation=5.0&relativeDeviation=25.0&leverageType=0&leverageRatio=0.0&debtAmount=0&debtInterest=0.0&maintenanceMargin=25.0&leveragedBenchmark=false&portfolioNames=false&portfolioName1=Portfolio+1&portfolioName2=Portfolio+2&portfolioName3=Portfolio+3&asset1=TotalStockMarket&allocation1_1=100
A2
https://www.portfoliovisualizer.com/backtest-asset-class-allocation?s=y&mode=1&timePeriod=4&startYear=1972&firstMonth=1&endYear=2023&lastMonth=12&calendarAligned=true&includeYTD=false&initialAmount=1&annualOperation=1&annualAdjustment=100&inflationAdjusted=true&annualPercentage=0.0&frequency=2&rebalanceType=1&absoluteDeviation=5.0&relativeDeviation=25.0&leverageType=0&leverageRatio=0.0&debtAmount=0&debtInterest=0.0&maintenanceMargin=25.0&leveragedBenchmark=false&portfolioNames=false&portfolioName1=Portfolio+1&portfolioName2=Portfolio+2&portfolioName3=Portfolio+3&asset1=TotalStockMarket&allocation1_1=100
B1
https://www.portfoliovisualizer.com/backtest-asset-class-allocation?s=y&mode=1&timePeriod=4&startYear=1972&firstMonth=1&endYear=2023&lastMonth=12&calendarAligned=true&includeYTD=false&initialAmount=1&annualOperation=1&annualAdjustment=300&inflationAdjusted=false&annualPercentage=0.0&frequency=3&rebalanceType=1&absoluteDeviation=5.0&relativeDeviation=25.0&leverageType=0&leverageRatio=0.0&debtAmount=0&debtInterest=0.0&maintenanceMargin=25.0&leveragedBenchmark=false&portfolioNames=false&portfolioName1=Portfolio+1&portfolioName2=Portfolio+2&portfolioName3=Portfolio+3&asset1=TotalStockMarket&allocation1_1=100
B2
https://www.portfoliovisualizer.com/backtest-asset-class-allocation?s=y&mode=1&timePeriod=4&startYear=1972&firstMonth=1&endYear=2023&lastMonth=12&calendarAligned=true&includeYTD=false&initialAmount=1&annualOperation=1&annualAdjustment=300&inflationAdjusted=true&annualPercentage=0.0&frequency=3&rebalanceType=1&absoluteDeviation=5.0&relativeDeviation=25.0&leverageType=0&leverageRatio=0.0&debtAmount=0&debtInterest=0.0&maintenanceMargin=25.0&leveragedBenchmark=false&portfolioNames=false&portfolioName1=Portfolio+1&portfolioName2=Portfolio+2&portfolioName3=Portfolio+3&asset1=TotalStockMarket&allocation1_1=100
C1
https://www.portfoliovisualizer.com/backtest-asset-class-allocation?s=y&mode=1&timePeriod=4&startYear=1972&firstMonth=1&endYear=2023&lastMonth=12&calendarAligned=true&includeYTD=false&initialAmount=1200&annualOperation=1&annualAdjustment=1200&inflationAdjusted=false&annualPercentage=0.0&frequency=4&rebalanceType=1&absoluteDeviation=5.0&relativeDeviation=25.0&leverageType=0&leverageRatio=0.0&debtAmount=0&debtInterest=0.0&maintenanceMargin=25.0&leveragedBenchmark=false&portfolioNames=false&portfolioName1=Portfolio+1&portfolioName2=Portfolio+2&portfolioName3=Portfolio+3&asset1=TotalStockMarket&allocation1_1=100
C2
https://www.portfoliovisualizer.com/backtest-asset-class-allocation?s=y&mode=1&timePeriod=4&startYear=1972&firstMonth=1&endYear=2023&lastMonth=12&calendarAligned=true&includeYTD=false&initialAmount=1200&annualOperation=1&annualAdjustment=1200&inflationAdjusted=true&annualPercentage=0.0&frequency=4&rebalanceType=1&absoluteDeviation=5.0&relativeDeviation=25.0&leverageType=0&leverageRatio=0.0&debtAmount=0&debtInterest=0.0&maintenanceMargin=25.0&leveragedBenchmark=false&portfolioNames=false&portfolioName1=Portfolio+1&portfolioName2=Portfolio+2&portfolioName3=Portfolio+3&asset1=TotalStockMarket&allocation1_1=100
H. STIK Z BRALCI, ODGOVORI NA VAŠA VPRAŠANJA
Na vprašanja iz vaših elektrosnkih pisem boste dobili odgovore tukaj. Najpogosteje me sprašujete sledeče:
1. "Lahko uporabim Vaše (moje) podatke za svojo internetno stranico"?
Lahko, vendar morate vedno navesti sledeče:
vir: https://plemenitenjealiplenjenjevlagateljev.weebly.com/
Ta stranica je bila napisana zato da bi pomagala Slovencem razumeti osnove finančnih trgov. Samo v tem primeru bodo od slednjih imeli korist Slovenski vlagatelji in ne goljufi.
Kot vidite Vam za podatke na moji stranici ni treba ničesar plačati: vse je zastonj. Tisti pa ki boste moje podatke uporabljali v vaši plačljivi stranici morate vir navesti v tistem delu stranice ki je dostopen brez plačila (v primeru da želite s preostalo vsebino služiti).
I. ZAKAJ SE OGLAŠAM:
Imam 72 let, 40 sem jih preživel v kapitalizmu Severne Amerike kjer sem nekoč ogromno zaslužil. To pa zato ker sem v SFRJ zastonj prejel izobrazbo. Študentje Severne Amerike morajo ali vzeti kredit ali pa med študijem trdo delati da lahko študij plačajo sami, jaz pa sem vse to dobil zastonj v SFRJ. Sedaj, ko imam sam več kot dovolj, čutim poslanstvo da dam najboljše možne informacije lastnemu narodu. To je plačilo za dober štart v zahodnem svetu. Če bi bil rojen ali v Kanadi ali v ZDA, bi zelo težko študiral in bi "bio niko i ništa".Svojemu narodu ki me je šolal moram nekaj vrniti, tako sta mi vseskozi govorila starša. To je moja dolžnost. Istočasno pa se še zelo dobro spominjam kako so takrat na nas Slovane Anglosaksonci in Židje gledali s prezirom. Za njih smo bili beli zamorčki ki jih je bilo treba čimbolj nategnit za denar.
Danes s Slovenci živečimi v Sloveniji isto počnejo drugi Slovenci živeči v Sloveniji. Ob tem se mi obrača v želodcu. V Sloveniji smo imeli 45 let komunistične diktature, nato pa 34 let zavajanja z lažmi. Seveda se to na ljudeh pozna. Zato se oglašam. Ko karkoli objavim čutim moralno zadoščenje, kajti denarja imam sam več kot dovolj. Ničesar ne prodajam, lahko govorim tisto kar vem da je res.
Če v Sloveniji vprašaš 100 diplomiranih ekonomistov kateri skladi imajo višje donose ti jih bo 95 odgovorilo da aktivni skladi. Če pa v ZDA vprašaš 100 mimoidočih ti jih bo vsaj 50 odgovorili da indeksni skladi.
Malo je kriva tudi besedna igra, vsi hočemo biti aktivni, nihče noče biti pasiven. Vendar pasivni skladi še zdaleč niso nastali v vakumu ker že odsevajo vse bodoče potencialne donose in izgube. Pasivni skladi so pasivni zgolj zato ker se ne vtikajo v delo trgovalcev Wall Streeta ki so najbolj vešči v ocenjevanju bodočih donosov. Dolgo časa so v ZDA prodajali Death Insurance... Potem so spremenili ime v Life Inurance, in prodaja se je povečala.
Rad imam računalnike, ljubim finance, in znam uporabljati 10 prstov. Po dobrem postu se čutim notranje zapoljnjejega in srečnega.
Ko boste mojih let boste točno vedeli o čem govorim. Pri nas pravimo da gre za building a legacy. Nekaj pustiti za seboj, kar te bo preživelo, pa čeprav samo za kratek čas.
Spodaj je dober dialog iz drame ameriškega Shakespeara T Williamsa prav na to temo: stari je hotel imeti otroke da bi del njega živel še po smrti. Jaz pa poleg otrok želim lastnemu narodu dati nekaj razumevanja financ tako da vas slovenska finančna industrija ne bo nategovala kot četico naivnežev: https://youtu.be/nRpG8punvNE?t=72
Moje poste lahko berete tukaj:
https://www.reddit.com/user/Ok_Estate_6650/submitted/